STA, 31. 3. 2021

Tristoletnico Škofjeloškega pasijona zaznamujejo razstave in spletne vsebine

Mineva 300 let nastanka Škofjeloškega pasijona, najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku. V Škofji Loki zaradi epidemije jubileja letos ne morejo obeležiti z uprizoritvijo pasijona, so pa v velikonočnem času pripravili več razstav in spletnih vsebin, ki vzdržujejo pasijonsko kondicijo in ohranjajo pasijonski duh.
:
:

Škofjeloški pasijon 2015 / Foto: Jure Nastran

"Lani smo izvedli že ogromno priprav in promocije za letos načrtovano uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ampak je žal situacija taka, da smo zaradi zdravstvene situacije za zagotavljanje varnosti ljudi, ki sodelujejo v projektu, in meščanov ter obiskovalcev, morali uprizoritev prestaviti," je že lansko jesen sprejeto odločitev pojasnila koordinatorica za Škofjeloški pasijon Agata Pavlovec.

Tudi trenutno stanje je pokazalo, da je bila odločitev prava. Čeprav je boleče, da ob samem jubileju ne morejo izvesti uprizoritve, v katero so vložili že kar nekaj energije, pa je, kot je v pogovoru povedala Pavlovčeva, podaljšanje časa za pripravo vendarle prineslo tudi nekaj pozitivnega. Več pozornosti so tako deležni nekateri dogodki in vsebine, ki bi bili ob uprizoritvi morda bolj omejeni ali prezrti.

Tako kot v ostalih letih, ko ni uprizoritev, saj jih v Škofji Loki zaradi zahtevnosti izvajajo le vsakih šest let, so tudi letos v postnem in velikonočnem času pripravili Dneve Škofjeloškega pasijona. Zaradi epidemioloških ukrepov so sicer tudi ti nekoliko drugačni kot prejšnja leta. Poleg tega, da poudarjajo 300-letnico, je veliko vsebin na spletu, kjer je tako doslej pasijon še bolje predstavljen.

Društva, ki že vrsto let pripravljajo Dneve Škofjeloškega pasijona, so se tudi letos odzvala in v sodelovanju z javnim zavodom 973 pripravila vrsto vsebin in dogodkov, ki bodo potekali preko celotnega leta, zgoščeno pa v pomladnem in jesenskem času.

Marca so izšli letošnji, že 16. Pasijonski doneski, aprila pa bo izšla še dvojna številka mednarodnega zbornika Pasijonski almanah. V crnogrobski in Nunski cerkvi so postavili pasijonske jaslice. Te imajo dolgo tradicijo, ki pa je skozi stoletja zamrla, bolj poznane so ostale v nemško govorečem okolju, v Sloveniji pa njihovo postavljanje znova obujajo v zadnjih letih.

Na Mestnem trgu bo še ves april na panojih ogled razstava o Škofjeloškem pasijonu, kostume, dokumentarni film o lanskem restavriranju knjige Škofjeloškega pasijona in posnetke iz dosedanjih uprizoritev pa so razstavili v Sokolskem domu. Razstavo o Škofjeloškem pasijonu so odprli tudi v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.

Kot osrednji dogodek 300-letnice Škofjeloškega pasijona aprila v Škofji Loki pred rotovžem načrtujejo postavitev pasijonskega obeležja. V okviru tradicionalnega Romualdovega dneva pa Kapucinski samostan Škofja Loka 22. aprila pripravlja okroglo mizo z naslovom Govorna podoba znamenitega rokopisa patra Romualda.

V začetku aprila bo Občina Škofja Loka sprejela statuo mednarodnega Združenja evropskih pasijonskih mest Europassion, ki združuje 90 pasijonskih mest iz 16 evropskih držav. Škofjeloški pasijon pa je zaenkrat edini, ki je uvrščen na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, je pojasnila Pavlovčeva.

Njegova posebnost je v tem, da pri njegovi uprizoritvi sodeluje več kot 1000 prostovoljcev, pomembno vlogo pa ima tudi njegova 300-letna tradicija. "Gre za živo dediščino, ki se je ohranjala, čeprav pasijona v nekaterih zgodovinskih obdobjih iz različnih razlogov niso mogli uprizarjati. Leta 1999 pa smo to tradicijo ponovno obudili," je izpostavila Pavlovčeva.

Vpis Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam leta 2016 je dal posebno potrditev igralcem in prostovoljcem ter hkrati tudi veljavo samemu Škofjeloškemu pasijonu, ki je odtlej v množici drugih bolj opazen, je ocenila Pavlovčeva. Ne more pa še reči, ali se je s tem povečal tudi interes za ogled uprizoritve, epidemija je namreč lani zavrla postopke priprave ravno v času, ko so se lotili promocije in prodaje vstopnic.

"Vse se je zamaknilo za eno leto, ampak tudi sedaj je situacija negotova in ne vemo, koliko valov epidemije nam še sledi," je izpostavila sogovornica. Zato sama promocija in priprave na uprizoritev zaenkrat še tečejo počasneje ter oteženo. Režiser Borut Gartner tako denimo veliko aktivnosti izvaja prek spleta, na daljavo poteka tudi delo z igralci.

Škofjeloški pasijon bodo prihodnje leto v velikonočnem in postnem času predvidoma uprizorili osemkrat, nekoč pa je uprizoritev spokorne procesije potekala le na veliki petek. Tako je bil Škofjeloški pasijon domnevno prvič uprizorjen prav na veliki petek leta 1721, saj je to letnica, s katero je datirana knjiga Škofjeloški pasijon patra Romualda, ki velja tudi za najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi.

Dejansko pa je, kot literarnega zgodovinarja Matijo Ogrina povzema Pavlovčeva, zgodovina uprizarjanja pasijona starejša in tudi sam rokopis je nastajal dlje, in sicer v času, ko je Lovrenc Marušič kot pater Romuald deloval v kapucinskem samostanu v Škofji Loki, kjer je bil letih med 1715 in 1727 pridigar in voditelj procesije.

Škofjeloški pasijon