Mineva 300 let, odkar je pater Romuald - Lovrenc Marušič zapisal Škofjeloški pasijon (Processio Locopolitana) in ga uprizoril. Besedilo, sestavljeno iz 869 verzov in 13 podob, je nastalo na podlagi tradicije uprizoritev slovenskih spokornih procesij iz srednjega veka. Njihov namen je bil svetopisemske zgodbe približati preprostemu človeku.
Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo, zapisano v slovenskem jeziku z dodatki v latinskem in nemškem jeziku ter z režijskimi opombami. Velja tudi za edino v celoti ohranjeno režijsko pasijonsko knjigo v Evropi iz začetka 18. stoletja.
Knjigo še danes hranijo v kapucinskem samostanu v Škofji Loki, kjer je tudi nastala. Ob 300-letnici so se odločili, da jo restavrirajo. Delo so zaupali strokovnjakinji Blanki Avguštin Florjanovič, ki je restavrirala tudi Dalmatinovo Biblijo. Kot je ocenila, je bila knjiga glede na svojo starost in pogostost uporabe v dobrem stanju.
"Generacije patrov so zelo dobro poskrbele zanjo," je povedala. Knjiga se je dobro ohranila tudi zato, ker je bila že v preteklosti zaščitena s pergamentno platnico, ki je sicer pripadala urbarju loškega gospostva, nato pa so jo skrajšali in prilagodili Romualdovemu knjižnemu bloku in ga tako zaščitili.
Pri restavriranju Blanki Avguštin Florjanovič ni bilo treba popravljati črk, izvedla pa je restavratorske postopke pri raztrganinah, zmečkaninah in umazaniji, ki nastajajo pri obračanju listov. Največje popravke je izvedla v hrbtu knjižnega bloka in povezavi. Ob bojazni, da bi se izgubil še zadnji del hrbtnega dela pergamenta, ga je podložila z novim kozjim pergamentom. Odstranila, očistila, povoskala in znova namestila pa je tudi vse niti, s katerimi so povezane lege.
"Na tej stopnji poškodb smo lahko ohranili vse strukturne elemente, kar je izjemno pomembno za zgodovino in nadaljnje raziskovanje ter ohranjanje knjige," je povedala. Poudarila je, da če patri ne bi bili tako skrbni in spoštljivi do knjige, se ta ne bi tako lepo ohranila, saj vlaga, svetloba in spremembe škodujejo naravnim materialom - nastaja plesen, material se krči in razteza, niti pa se rahljajo.
Kot je povedal gvardijan kapucinskega samostana v Škofji Loki Jože Smukavec, knjigo hranijo skupaj z ostalimi najdragocenejšimi knjigami, med katerimi je 21 inkunabil. Spravljene imajo v suhem prostoru, v katerega ne hodijo pogosto, tako da ne prihaja do mešanja zraka in je temperatura konstantna. "Naša naloga je, da knjigo ohranjamo, ob 300-letnici pasijona pa smo ji želeli tudi z restavriranjem pomagati, da živi še naprej," je pojasnil.
Da original lahko čim bolje ohranijo, obiskovalcem samostana in knjižnice pokažejo kopijo. Tako si obiskovalci lažje predstavljajo, kakšna je knjiga in iz nje tudi berejo stari slovenski jezik. Tudi režiser, ko pripravlja uprizoritev, ne gleda v original. Je pa režiser Borut Gartner, ki sedaj Škofjeloški pasijon režira drugič, pred prvo režijo prosil, ali se lahko dotakne originala, da bo lahko nadaljeval Romualdovo delo.
Potem ko so pri prejšnji uprizoritvi leta 2015 skušali kakšne besede zaradi lažjega razumevanja nadomestiti, recimo namesto gajžljanja uporabiti bičanje, pa se nova uprizoritev znova vrača v original. Kot je povedal Smukavec, je pomen tega prepoznal tudi Unesco, ki je Škofjeloški pasijon leta 2016 vpisal na rezprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. S tem se je zaščitila vsebina, zgodovinskost in sporočilo pasijona, je prepričan pater.
Škofjeloški pasijon se odvija v obliki procesije na ulicah in trgih srednjeveškega mesta. Romuald je v igro vključil lokalno prebivalstvo iz Škofje Loke in okolice. Tako je ljudi povezal med seboj. "Romuald je zaznal, da gre za razcepljeno območje, zato je razdelil slike po vaseh, kjer so jih vadili, nato so vsi prišli skupaj in nastal je ta čudež," je pojasnil Smukavec, ki je prepričan, da je to besedilo, ki zlasti sodelujoče ljudi preobrazi.
V času baroka so Škofjeloški pasijon odigrali le nekajkrat. Po letu 1760 se je namreč uprizarjanje ustavilo, saj je postalo razvratno in karnevalsko. "Pred 20 leti pa so skupaj prišli pravi ljudje, ki so v verjeli v oživitev pasijona in tudi kraj sam je kljub začetnemu nasprotovanju nekaterih dozorel. Tako je leta 1999 Škofjeloški pasijon znova zaživel," je spomnil Smukavec.
Tako kot je Romuald pred 300 združil celotno občestvo Škofje Loke, je Škofjeloškemu pasijonu to tudi v sodobnih časih ponovno uspelo. V uprizoritvah, ki so jih pripravili v letih 1999, 2000, 2009 in 2015, je sodelovalo okoli 1000 ljudi. Tako bo tudi v procesiji, ki bi morala biti v postnem in velikonočnem času leta 2021, a so jo zaradi epidemije prestavili na leto 2022.
Tristoletnico bodo tako obeležili na drugačen način. Načrtujejo več dogodkov, od epidemiološke situacije v marcu in aprilu pa bo odvisno, ali bodo manjši dogodki lahko potekali v živo ali pa bodo vse primorani preseliti na splet. Med drugim načrtujejo simpozij, razstave in koncerte. Na spletni strani bi lahko predvajali na novo posnet govor Škofjeloškega pasijona in dokumentarni film, ki je nastal ob restavriranju knjige.