Gledališko predstavo, ki temelji na verzih v škofjeloškem narečnem jeziku zapisanega dramskega besedila, kot ljudsko ljubiteljsko gledališče v obliki procesije na prenosnih odrih, vozovih, konjih ter peš uprizarjajo prostovoljni ljubiteljski igralci iz Škofje Loke in okoliških krajev. V predstavi, ki na štirih odrih poteka na prostem, po ulicah in trgih srednjeveškega mestnega jedra Škofje Loke, sodeluje okrog 900 nastopajočih in 400 drugih sodelavcev.
Gre za največjo dramsko predstavo na prostem v Sloveniji. Govorjeno besedilo dopolnjujeta glasba in petje, vsebino pa bogatijo konjeniki, križenosci, bičarji, Adamovi otroci, barvite bratovščine in cehi.
Besedilo pasijona je na osnovi predhodnih uprizoritev in predlog zapisal kapucin pater Romuald Marušič. Rokopisni kodeks, datiran z letnico 1721, velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in za najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi. Kodeks je shranjen v Kapucinskem samostanu Škofja Loka, kjer je tudi nastal.
Ob koncu 18. stoletja je bil pasijon ukinjen, zatem pa prirejen in leta 1936 ponovno odigran. Naslednje uprizoritve so bile v letih 1999 in 2000, od leta 2009 pa ga zaradi zahtevne izvedbe uprizarjajo vsakih šest let v velikonočnem času. Zadnja uprizoritev je bila leta 2015, letošnja pa je zaradi epidemije prestavljena na leto 2022.
Škofjeloški pasijon je član združenja Europassion in Evropske mreže za praznovanje velikega tedna in velike noči. Leta 2008 je bil vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije in leta 2016, kot prvi element iz Slovenije, vpisan tudi na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, piše na spletni strani SEM.
Razstava bo na ogled od 25. marca do 18. aprila.