Verjetno bo že prav tako, da je okrogla miza Mladih levov na temo novih pristopov k občinstvu v primerjavi z uspešnostjo ostalih festivalskih prireditev razočarala. Devet govorcev – skoraj toliko, kot je bilo poslušalcev – z bogatimi izkušnjami pri organizaciji dogodkov scenskih umetnosti je nezadostno artikuliralo možnosti, ki se v zvezi s tem problemom odpirajo in so na odrih že v polni rabi.
Vsekakor ni vseeno, ali k občinstvu pristopamo preko premisleka o družbenoekonomski situaciji, preko prizadevanja za komunikativnost predstav ali za njihovo privlačnost ali pa razmišljamo o možnosti razkritja ustvarjalnega procesa ali vključitve občinstva vanj. Vsako od teh vprašanj ima seveda omejen obseg: medtem ko se v prvem primeru zdi, da je umetnost bolj ali manj nemočna obstoječo situacijo pretresti in si jo oblikovati po svoje, premislek vendarle zadostuje za to, da se seznanimo z nekaterimi lastnostmi obiskovalcev predstav, medtem ko v primeru, ko se osredotočimo na to, da bo predstava lahko berljiva in prijetna, občinstvo obravnavamo kot maso, ki naj se širi na vse strani; izhodišče prizadevanj po vključitvi obiskovalcev predstave vanjo pa zajema samo (predvideno) občinstvo nekega dela in njegov predviden odziv, ne da bi si zastavilo vprašanje o tem, zakaj je to takšno, kot je. Vendar teh vprašanj tudi ni dobro preprosto pomešati med sabo. Ustvarjalci, producenti in organizatorji navadno raziskujejo enega izmed njih, nato pa si izdelajo odgovore še za preostala področja; toda to storijo po nenavadnih in velikokrat nedopustnih analogijah in prek nenavadnih sklepanj in prikazni (najbolj priljubljena je verjetno tista o »Jožetu iz Šiške«, preprostem človeku, ki ga sodobne umetnosti ne zanimajo in ni seznanjen ne z njihovo zgodovino ne teorijo).
Navedimo primer tovrstnih nedopustnosti. Nedvomno lahko rečemo, da je velika večina govorcev okrogle mize zagovarjala tisti tip pristopa, ki ga pri nas uspešno prakticira zavod Bunker in ki si – v vsekakor zdravi meri, to je že treba priznati – prizadeva k širitvi kroga obiskovalcev. Bunker ubira tisto pot razumevanja lastnega dela in poslanstva, s katere se potencialno občinstvo kaže kot množica tarč in privržencev. Tako nagovarja specifične skupine, ki jih najde v okolici in katerih pripadniki predstav praviloma ne obiskujejo (npr. upokojence), in v ciljni soseski Tabor pripravlja številne prireditve na prostem, ki so pogosteje privlačne kot provokativne, (npr. Domine ali Škartova igrala za otroke in odrasle), izpolnjuje želje (npr. Zemljevid želja) in se nasploh prebivalcem prikupi s tem, da jih animira z organiziranjem negledaliških dogodkov, ter upa, da bodo takole naklonjeni zavodu zvečer prišli še v Staro elektrarno, kjer pa jim lahko ponudi nekatere izjemno komunikativne predstave za vso družino, katerih glas vsekakor seže preko meja Tabora (npr. Tam daleč stran skupine Betontanc Ltd.). Obiskovalcem je pogosto dovoljeno participirati in zdi se jim, da so demokratično vključeni v proces; ker so pri konzumiranju tudi aktivni, je vtis, ki ga prireditve pustijo, po mnenju Bunkerjeve producentke Alme R. Selimović in umetniške direktorice istega zavoda Nevenke Koprivšek globlji in trajnejši. Vse te postopke se da odlično opisati z besednjakom kulturne industrije in njenih slavospevov; opremljanje pretežkih besed, kot so blago, trg in potrošniki z narekovajskimi krilaticami pa je čisto sprenevedanje, ki razkriva neseznanjenost ali vsaj neupoštevanje dejanske sestave občinstva sodobne umetnosti in vzrokov zanjo ter podpira neoliberalizem ali, če hočete, t. i. neoliberalizem. 
FOTO URŠKA BOLJKOVAC
Tako je Zvonimir Dobrović, organizator festivala Queer Zagreb, opozoril, da pri tem prihaja do pomembnega paradoksa. Prakse, ki naj bi privabljale kar največ ljudi in ki naj bi – četudi zgolj kot stranski učinek – prirediteljem najbolj napolnile blagajne, so hkrati najuspešnejše pri pridobivanju mestnih, državnih in evropskih finančnih sredstev. Po njegovem mnenju je napak govoriti o tem, da smo zadnje čase priča izdelkom, ki bi na podlagi plodne interakcije med producenti oz. programskimi vodjami in umetniki raziskovala nove možnosti v zvezi z občinstvom; prej imamo opravka s preložitvijo programskih odločitev na sestavljavce raznih razpisov, ki dajejo prednost participaciji.
Kljub temu se zdi, da imajo prizadevanja, da bi umetnost približali občinstvu, ki si jih med tistimi slovenskimi organizacijami, ki so na okrogli mizi imeli svojega predstavnika, zadajata tudi Kud Obrat in Kino Dvor, določeno pozitivno vsebino, ki je bila izražena v želji, da bi sestava občinstva reflektirala siceršnjo sestavo družbe. Tudi če pozabimo, da gre za nalogo, ki so si jo zadajali prvi pobudniki nacionalnih gledališč, bomo težko spregledali, da Bunkerjevi poskusi ne morejo kljubovati trendu, ki ga je Janez Janša imenoval »profesionalizacija občinstva« in ki se kaže že v nič kaj problematizirani in precej enotni formuli, s katero je v krogih sodobnih scenskih umetnosti izražen problem občinstva, če naj bi ga okrogla miza dobro predstavila. Ali ni tisto občinstvo, ki je pri tem problematizirano, že vnaprej dojeto kot čudni stvor, komunikacija z njim pa dobiva status želje, ki navadno spodleti, ob izpolnitvi pa se izkaže kot nekaj grozljivega, kot izdaja, zloraba, poblagovljenje ali rop? Nemara je res, da sedeži, namenjeni temu občinstvu, pogosto ostanejo prazni, medtem ko se zdi, da dejavniki, ki ostajajo pri tem nereflektirani, tiste na zasedenih sedežih uniformirajo v občinstvo, ki ga povezuje ista gledalska preteklost, isti seznam prebranih knjig, ista poznanstva, iste obveznosti po predstavi in ista mnenja.
***
Arena je festivalski časopis Mladih levov, ki ga ustvarjajo mladi pisci, letos v okrepljeni zasedbi: udeleženci Maskinega Seminarja sodobnih scenskih umetnosti, Šole ustvarjalne kritike in teorije, študenti AGRFT in pisci portala SiGledal.
Arena odpira prostor svobode za vse, ki radi tudi na papirju pospremijo živahno dogajanje Mladih levov in se igrajo z mislimi, besedami in različnimi formati besedil.
Nika Arhar, urednica spletnega fokusa na Sigledal "Mladi levi 2011" in sourednica festivalskega časopisa Arena
Povezave:
Arena št. 1
Arena št. 2
Arena št. 3
Arena št. 4