Nastja Janžekovič, 30. 3. 2010

ŠUMI, Peter Božič

KRITIKA (Peter Božič: Šumi)- "Chubby ni s tega konca sveta. Chubby ni od tod. In jaz tudi ne čisto. Za Chubbyja pravijo, da uničuje vero v Boga, vero v partijo, vero v socializem, vero v plavanje, vero v Križaja, vero v Olimpijo …" (Geri iz drame Šumi Petra Božiča)
:
:

Peter Božič: Šumi. Ljubljana, Študentska založba, 2009. (Knjižna zbirka Beletrina)

Peter Božič, Šumi, uredil Tomaž Toporišič, SMG in Študentska založba, Ljubljana, 2009. 

Kulturnik, publicist, politik, prozaist, dramatik in še kaj. Vse to opredeljuje življenjsko delovanje letos preminulega Petra Božiča, ki nam je – kar se tiče literature – zapustil velik prozno-dramski opus. Po triindvajsetih letih od nastanka zadnje drame Španska kraljica (1985) je Peter Božič lani na pobudo Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) posebej za uprizoritev napisal svoje poslednje delo – dramo Šumi.

Zanimivo je dejstvo, da je Božič, kot je povedal sam, svoje prvo dramsko besedilo, Človek v šipi (1955) napisal »iz lastnega iskanja, ne da bi vedel, da gre za avantgardno gledališče« in se s tem zapisal v literarno zgodovino kot začetnik drame absurda, ki je tedaj v slovenskem kulturno-političnem prostoru pomenila velik preobrat – odvrnitev od socialistično realističnih načel v umetniški praksi. Za tiste čase je to pomenilo popolnoma pristen in spontan pristop k pisanju (saj sploh še ni poznal Ionesca, šlo je torej za neko vzporedno samoniklo gledališče), ki je za seboj pustilo pomembne posledice na področju slovenske literature in gledališča, četudi tedanja literarna kritika takšnim posegom ni bila naklonjena.

/.../

Podobno, pripoveduje Božič, se je zgodilo ob pisanju Šumija. Tudi pisanje zadnje igre je vodil nekakšen naravni nagib, ki je izviral iz med- in povojne izkušnje. Skrbi ga problem vrednostnega sistema, ker »ko človek tega nima več, se začne pekel«. In ta pekel je lahko bodisi vojna bodisi stanje brezizhodne ujetosti v iskanje smisla ali občutje absurda. (...) Vendar se problem iskanja nikoli najdenega smisla bolj ali manj ohranja skozi ves njegov dramski opus, vse do Šumija. Tukaj je nujno izpostaviti okoliščine, v katerih je drama Šumi nastajala. Božiča je torej že od nekdaj skrbel problem vrednostnega sistema, poleg tega pa ga je prav lani, v mesecih prerekanja glede ponovnega poimenovanja Titove ulice v Ljubljani in izkopavanj v Hudi jami, mučil tudi problem izročila in odnosa do mrtvih. 

CELOTEN ČLANEK JE OBJAVLJEN NA GESLU: Peter Božič "ŠUMI"

POVEZAVE:

Peter Božič na Geslu

Peter Božič na spletnem repertoarju slovenskega gledališča

 

 

Peter Božič

Anita Volčanjšek, SiGledal, 15. 9. 2010
Za prgišče verjetnih obljub
Anita Volčanjšek, SiGledal, 15. 9. 2010
Umazane besede na dnu vaškega vodnjaka
Anja Bunderla, SiGledal, 2. 5. 2010
Potovanje v Rim
Anja Bunderla, SiGledal, 9. 6. 2010
Igrice, ki jih igrajo otroci
Anja Bunderla, SiGledal, 20. 6. 2010
"Knap, knap, knap"
Anita Volčanjšek, SiGledal, 6. 5. 2010
Grobnica za kulturni razvoj
Anja Bunderla, SiGledal, 21. 7. 2010
Ko se Nežka moži, eden ni dovolj
Anita Volčanjšek, SiGledal, 30. 4. 2010
Med enoumjem in tržnim kaosom današnjega sveta
Anja Bunderla, SiGledal, 12. 5. 2010
Pizde male pasje pederske
Anja Bunderla, SiGledal, 30. 6. 2010
O kapitalističnem kanibalizmu
Anja Bunderla, 29. 3. 2010
Dušan Jovanović: RAZODETJA
Anita Volčanjšek, SiGledal, 30. 4. 2010
Polivalentni konstrukti časa
Tomaž Toporišič, 22. 9. 2009
Drama v družbi spektakla
iztočnica Tamara Matevc, 30. 3. 2010
Simptom Peter Božič
Anita Volčanjšek, SiGledal, 16. 5. 2010
Častna ...
Miha Ribarić, 10. 6. 2010
Chubby was here ali Šumi?