Sprehod skozi repertoarje 2010/11: Uvod

Gledališča v večjih mestih, kot sta na primer Ljubljana in Maribor, so nedvomno v privilegiranem položaju, saj potencialni gledalec lahko izbira med nacionalnim, mestnim, komercialnim ali eksperimentalnim teatrom, lutkovnim ali amaterskim odrom.

Fokusa komercialnega in eksperimentalnega teatra sta jasno izoblikovana, treba pa je pogledati na drugo stran in se vprašati, kakšna je vloga in kaj definira repertoar narodnega gledališča; slediti trendom, ohranjati tradicijo, se opirati na tuje avtorje ali podpirati domačo (narodno) dramatiko – biti drzen ali obstati v sivem povprečju? Preleti repertoarjev, ki bodo v naslednjih dneh postavljeni na preizkušnjo, raziskujejo in izpostavljajo vse zgoraj našteto; postavljajo pod vprašaj funkcijo narodnega in komercialnega, iščejo ekscentrični moment, drznost ali zgolj – povprečnost.

In ko potegnemo črto pod vsemi repertoarji, opazimo, da med sabo niso komunikativni, da se ne dopolnjujejo, temveč se izključujejo, ponavljajo – samo v tej sezoni bomo lahko v treh različnih teatrih spremljali isto gledališko delo – Romea in Julijo Williama Shakespearja (SNG Opera Maribor, Mestno gledališče ljubljansko, koprodukcija Lutkovnega gledališča Ljubljana in Gledališča Koper), podobno se dogaja s Kraljem Learom, ki bo tokrat že tretjo sezono zapovrstjo na sporedu treh različnih teatrov …

Je to problem kanonizacije, navdiha, umetniških vodij, pomanjkanja domišljije, dobrih tekstov ali je to zgolj izhodiščna točka za debato?

Izbrani Sprehodi skozi repertoarje, ki jih bomo brali v naslednjih dneh, kažejo na to, da se slovenski teater raje drži povprečja in varnosti, le redki so tisti, ki si upajo biti drzni in ekscentrični.