Gostovanje v Rusiji sledi številnim uspešnim predstavam po evropskih, azijskih in južnoameriških mestih s skupno že več kot 30.000 gledalci. Fausta bodo igrali na otvoritveni večer VII. sanktpeterburškega Mednarodnega kulturnega foruma, ki velja za najpomembnejšo in najuglednejšo kulturno prireditev v Ruski federaciji. Foruma, ki predstavlja platformo za razprave in vsako leto privabi več tisoč kulturnih strokovnjakov, tujih delegacij, vladnih predstavnikov in ustvarjalcev z vsega sveta, se bo udeležil tudi minister za kulturo Dejan Prešiček.

Gostovanje ljubljanske Drame v Rusiji, prvo v Aleksandrinskem gledališču, je rezultat odličnega sodelovanja med izmenjalno sezono slovenske kulture v Ruski federaciji in ruske kulture v Sloveniji, ki sta ga omogočili in podprli slovensko in rusko Ministrstvo za kulturo ter slovensko veleposlaništvo v Rusiji in ruska državna kulturna agencija Rosconcert. Gostovanje predstavlja nadgradnjo tega sodelovanja in nadaljnjo krepitev sicer tradicionalno dobrega kulturnega sodelovanja med Slovenijo in Rusko federacijo.

Faustova zgodba temelji na srednjeveški legendi o človeku, ki je prodal dušo hudiču, predvsem pa govori o občutkih odtujenosti sodobnega človeka in o njegovi potrebi po razumevanju sebe in sveta v širšem kontekstu univerzuma. Režiserju Tomažu Pandurju je z njegovim značilnim alkemičnim gledališkim procesom uspelo preobraziti Faustovo legendo, ki velja za enega največjih evropskih mitov, in znamenito Goethejevo dramsko pesnitev v intelektualno in emocionalno atmosfero našega časa in ju umetniško žlahtno zaznamovati s svojo lastno poezijo in resnico. Ob večnem boju proti vseprisotnemu zlu Pandurjev Faust poudarja neskončno hrepenenje po vsem, kar nam je nedostopno ali nedosegljivo: po družini, ljubezni, mladosti, lepoti. Vstop v območje magije, v pokrajine kozmičnih sfer Faustu za trenutek omogoči doživetje in dopolnitev, ljubezen, oblast in moč, a s krvjo podpisana pogodba z Mefistom – ali s samim seboj – ga na koncu vrne v njegovo samoto in v minljivost življenja.

V Sankt Peterburgu bo kot Faust nastopil Igor Samobor, ob njem pa jBranko Šturbej kot Mefisto, Barbara Cerar kot Gospa Mefisto, Polona Juh kot Margareta, Branko Jordan kot Valentin, Uroš Fürst kot Vodja kabineta ter Žan Perko, Klemen Janežič, Primož Vrhovec in Rok Kravanja kot Člani kabineta. Dramaturginja in avtorica priredbe po prevodu Boža Voduška in Erike Vouk je Livija Pandur, scenograf Sven Jonke (NUMEN), kostumograf Felype de Lima, lektorica Tatjana Stanič, oblikovalec videa Dorijan Kolundžija, skladatelja Primož Hladnik in Boris Benko (SILENCE), oblikovalec svetlobe pa je bil pokojni režiser Tomaž Pandur.

Svojega tretjega Fausta, po prvi mariborski in drugi madridski uprizoritvi, je režiser Tomaž Pandur opisoval kot gledališko miselno enačbo, stopnje Faustovega življenja in njegovo soočenje z Mefistom pa kot poemo o  fenomenologiji človeške vrste. Sen o hieroglifu absolutne resnice – ki  tudi neskončnost naredi dosegljivo: »Goethejevo mojstrovino Faust, dramsko pesnitev o človeku, ki je podpisal pogodbo s hudičem, imenujemo tudi 'božanska tragedija', saj se ukvarja z mikro- in makrokozmosom, z osebnim in javnim, z védenjem in spoznanjem, z neustavljivo potrebo in nenehnim stremljenjem posameznika k večjemu in boljšemu, ne ozirajoč se na ceno teh strasti. Zgodba o Faustu se je skozi stoletja razvila v arhetipski mit človekovih stremljenj in dilem, ki poskuša razvozlati in razumeti posameznika v njegovem nenehnem boju z dobrim in zlim. V naši priredbi in uprizoritvi Fausta zlo nastopa v množini; hudič ni več sam, prihaja s svojo družino in pomočniki, da bi še laže zapeljal in izvedel svoj znameniti mrtvaški ples. Spremljamo človeka, razpetega med nebom in zemljo, ki poskuša najti resnico in smisel svojega bivanja. In to je bistvo gledališča – da spregovori in postavlja vprašanja o najbistvenejših zadevah človeškega obstoja. Goethe namreč meni, da boj med dobrim in zlim poganja človeštvo in mu daje neomajno vero v prihodnost,« je ob ljubljanski premieri Fausta povedal režiser Tomaž Pandur. Po njegovem prezgodnjem slovesu je Faust postal njegova zadnja uprizoritev in testament bogatega, več kot tri desetletja obsegajočega gledališkega opusa.

Prva postaja mednarodne gostovalne poti Fausta je sledila ljubljanski festivalski premieri v Križankah, še pred repertoarno premiero v Drami. Oktobra 2015 je Pandurjev Faust tako gostoval v Guanajuatu, kulturni prestolnici Mehike, na 43. Cervantesovem mednarodnem festivalu. Marca 2016 v Kolumbiji na 15. Ibero-ameriškem gledališkem festivalu v Bogoti; maja na Češkem, na festivalu progresivnega gledališča Gledališki svet Brno 2016; junija v Skopju na Mednarodnem festivalu gledališča Makedonski Naroden Teatar (MNT-Fest). Po slavnostni oktobrski sklenitvi 16. Seulskega festivala uprizoritvenih umetnosti z dvema predstavama je sledila novembrska slavnostna otvoritev Mednarodnega gledališkega festivala Interference 2016, ki ga je organiziralo Madžarsko gledališče v Cluju. Leto 2017 je za Fausta prineslo še štiri predstave v Teatru Español v okviru madridskega poklona Tomažu Pandurju; gostovanje v tržaškem italijanskem gledališču Rossetti in v beograjskem gledališču Jugoslovensko dramsko pozorište. Kitajsko prestolnico je predstava obiskala kot otvoritvena in osrednja prireditev mednarodnega gledališkega festivala v izvedbi Pekinškega ljudskega umetniškega gledališča. Sledilo je gostovanje v Mehiki v okviru otvoritvenih slovesnosti Centra uprizoritvenih umetnosti Univerze v Guadalajari. Gostovanju v Sankt Peterburgu bosta v prihodnjem letu sledili mednarodni gostovanji: v Kitajskem velikem gledališču v Šanghaju ter že tretja mehiška turneja, ki bo vključevala mesta Mexico City,  Monterrey, Guadalajara,  Guanajuato in Aguascalientes. V prihodnosti uprizoritev vabijo tudi festivali in gledališča iz Italije, Turčije, Argentine, Čila, Brazilije in Kitajske.