Victoria Benedictsson se je rodila 6. marca 1850 blizu južne švedske obale. Mama jo je vzgajala kot deklico, oče kot fanta. Želela je postati slikarka in se vpisati na umetniško akademijo v Stockholmu, vendar ji oče tega ni dovolil. Iz obupa je pristala na snubitev 28 let starejšega vdovca in s poroko postala tudi mati njegovim petim otrokom. Rodila je še sina (1873) in hčerko (1876), ki je po treh tednih umrla. Čez dvanajst let si je Victoria Benedictsson na dan hčerkine smrti tudi sama vzela življenje.

Leta 1881 se je pri padcu s konja močno poškodovala in bila za dve leti priklenjena na posteljo. Sama pravi, da je bil to zanjo najlepši čas v življenju – začela je namreč s pisanjem. Uveljavila se je z zgodbo Denar, ki govori o ženski, ki si je želela postati umetnica, končala pa je kot zdolgočasena zakonska žena. Feministični krog je bil navdušen in kmalu jo Ellen Key povabi v Stockholm, kjer jo vpelje v švedske literarne kroge.

Leta 1883 je 21-letna danska pisateljica Adda Ravnkilde v Kopenhagnu naredila samomor. Po smrti izide njena novela Judith Fürste s predgovorom Georga Brandesa. Victoria Benedictsson si zaželi, da bi Georg Brandes postal njen mentor. Seznani ju Victoriin prijatelj Axel Lundergard.

Življenjski moto Victorie Benedictsson je bil 'resnica in delo'. Obsedenost Benedictssonove s Georgom Brandesom je pripeljala do razkola med njo in njenimi prijateljicami iz feminističnega kroga, zato je v najtežjih trenutkih svojega življenja ostajala sama. Njena žara je pokopana na kopenhagenskem pokopališču.