Današnji dan je minil v znamenju iskanja lastne osebnosti, svojega mesta v svetu in gledališču. Ta razmislek so verjetno zanetile predstave, ki smo si jih lahko ogledali, svoj kos lesa k ognju pa je pristavil tudi jutranji zbor dramaturgov. Cel dan sem razmišljal, kam kot mladi (ne?)obetavni kulturnik sploh pašem v sklopu festivala in v samem slovenskem gledališkem svetu. Svoj vrh je vse skupaj ponovno doseglo v Traču, kjer je gruča mladih poskušala razložiti svoje mesto v tem poklicu. Že sama ideja, da bi nam to mogoče uspelo, je bila utopična sploh za tiste, ki smo se že na jutranjem srečanju mučili s popolno definicijo dramaturga v gledališču. No, svojega mesta sicer nismo na novo odkrili, smo pa pogovor zaključili z moraliziranjem o tem, da bi se morali med sabo podpirati. Odkritje tople vode, pa vendar se je v trenutku zdelo, kakor da začenjamo revolucijo.
***
Vsebino Biltenov 52. Festivala Borštnikovo srečanje in [B]bloga ustvarjajo študentke in študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter mariborske in ljubljanske Filozofske fakultete.
Povezave: