1. S čim ste po vašem mnenju prepričali strokovno komisijo, da vas je uvrstila v štiriletni programski razpis 2010 – 2013? - V čem se kaže vaša izvirnost oziroma s čim in na katerih področjih doprinašate k pestrosti na slovenski uprizoritveni sceni?
DAMIR DOMITROVIĆ KOS: Strokovno komisijo nismo prepričali s svojim štiriletnim programom, ampak je Ministrica za kulturo ga.Majda Širca predlagala in odločila, da je program Kulturnega društva B-51 vreden, da se ga uvrsti med izbrane neinstitucionalne organizacije s štiriletnim pogodbenim financiranjem. Tudi po našem mnenju oz. pritožbi na prvotni dopis MZK-ja (štiri vrstice z nenavadno obrazložitvijo o nezadostnem številu točk in kvaliteti programa), strokovna komisija ni spremenila svojega mnenja. Ministrica pa je z argumentom o pomembnosti našega mednarodnega delovanja predvsem na območju vzhodne Evrope odločila, da se naš program uvrsti v štiriletno financiranje. Dokončni rezultat je izredno nizka finančna podpora za našo dejavnost (EX PONTO, KLUŽE, mednarodne koprodukcije, gostovanja..), ki je skoraj za 30% nižja v primerjavi z lanskoletno podporo.
2. V čem se kaže vaša izvirnost oziroma s čim in na katerih področjih doprinašate k pestrosti na slovenski uprizoritveni sceni?
DAMIR DOMITROVIĆ KOS: Izvirnost skoraj 20 letnega delovanja Kulturnega društva B-51 temelji na povezavi domače sodobne gledališke dejavnosti najprej z vzhodnoevropskim območjem, potem tudi z ostalimi deli Evrope skozi mednarodni festival EX PONTO (16 let) in mednarodne gledališke koprodukcije. Integralni procesi in povezave domačih in tujih umetnikov v skupne projekte so istočasno omogočali promocijo slovenske kulture in razvoj komunikacij med domačimi neinstitucionalnimi organizacijami in javnimi zavodi. Povezovalna nit dejavnosti KD-B51 se je nadaljevala skozi razvoj drugih večjih projektov (Festival KLUŽE, mednarodna mreža NETA, Kulturno obveščanje bosanske manjšinjske skupnosti - RAJVOSA, domače in mednarodne produkcije in koprodukcije) ter spodbujala tudi procese decentralizacije kulture v Sloveniji.
Sama pestrost dejavnosti in ponudbe se vidi skozi različno generacijsko publiko EX PONTA, specifičnost ambientalnega gledališča v Klužah, različne koprodukcije z domačimi in tujimi javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami in projekti, ki po svoji specifičnosti in pristopih odstopajo od ostalih podobnih poskusov.
Kakšne aktivnosti načrtujete na mednarodni ravni?
DAMIR DOMITROVIĆ KOS: Poleg mednarodnih festivalov EX PONTO v Ljubljani in KLUŽE v Bovcu načrtujemo v tem letu veliko mednarodno koprodukcijo po tekstu Eugena Ionesca Kralj umira v režiji Silvia Purcarete (koproducenti smo iz Slovenije, Francije, Luksemburga, Romunije in Makedonije). V koprodukcijo smo uspeli v veliki meri vključiti tudi SNG Dramo Ljubljana in nekoliko domačih avtorjev.
Druga večja koprodukcija v 2010 je slovensko-makedonsko-bosanski projekt po motivih Ime mi je rdeča Orhana Pamuka v režiji Martina Kočovskega, v kateri bo sodelovalo več domačih avtorjev.
Ostale dejavnosti temeljijo na manjših koprodukcijah, gostovanjih in razvoju dejavnosti mreže NETA (Nova evropska teatrska akcija), ki bo letos spet organizirala mednarodne festivale NETE v Istambulu, Sarajevu in Trstu. Sedež in sekreterijat mreže je festival EX PONTO.
Kako pomembna se vam zdi postporodukcija in kaj vam obljubljena sredstva omogočajo kar se tiče postporodukcije?
DAMIR DOMITROVIĆ KOS: Postprodukcija je sestavni del samega projekta, domača podpora postprodukciji je minimalna, zato življenje projekta po premieri iščemo skozi ustaljene mednarodne povezave in samo naravo mednarodnih projektov (predstava se večkrat odigra v državah koproducentov). Nezadostna podpora postprodukciji na domačih tleh negira samo delo pri produkciji in potrjuje številne absurdne načine razmišljanja v kulturni politiki države in mesta.
Zala Dobovšek se je pred kratkim v svojem prispevku Hipno in večno gledališko leto vprašala: Za koga se torej danes ustvarjajo projekti neinstitucionalnih zavodov? Za kolege, poklicne kolege in največ kolege kolegov? - Kakšen je vaš odgovor?
DAMIR DOMITROVIĆ KOS: Pripomba Zale Dobovšek je ravno nadaljevanje odgovora o postprodukciji, ker nezadostna in nespoštljiva podpora nevladnim organizacijam ter problem hiperprodukcije onemogočata kvaliteten marketing in kvalitetno realizacijo idej. Po procesu demokratizacije kulture, nastanku številnih nevladnih organizacij in mednarodnih festivalov (med 1991-2000), prihaja danes do marginalizacije kulture, padca kvalitete projektov neinstitucionalnih organizacij tudi zaradi nerazumevanja pomena postrodukcije s strani podpornikov in potiskanja problemov na javne zavode. Javni zavodi še ne znajo ali ne zmorejo promovirati domačo kulturo in se prilagoditi evropskim trendom kot nevladne organizacije, niti se povezovati z evropsko gledališko kulturno sceno.
Namesto da bi prišlo do skupnih projektov, združevanja idej med zavodi, društvi in javnimi zavodi, prihaja do popolnega razhajanja in drugačnih pogledov na pomen gledališča in festivalov. Poleg neodločne kulturne politike je veliki problem tudi v kadrih, ki vodijo javne zavode.
Zato ker so projekti neinstitucionalnih zavodov in društev praviloma v podhranjeni podpori in se soočajo s problemom prostorov, ima to vprašanje pogosto argumentirano ozadje. Domači, kvaliteni projekti, nastali v koprodukcijah z javnimi zavodi bi morali biti uvrščeni v gledališke abonmaje zavoda in bi na tak način omogočili širši publiki realnejši uvid v današnje aktualne gledališke estetike.
Povezave: