Dramski tekst Baal je Rozmanovo avtonomno avtorsko delo, v katerem gradi predvsem na skrajno egocentričnem odnosu Brechtovega lika do družbe. Brechtovo zgodbo je Rozman prestavil v sodoben čas in domač prostor, zato so nekoliko bolj izpostavljene nacionalne teme. Njegov Baal je v primerjavi z izvirnimi Brechtovimi različicami bolj povezan in besedilno lahkoten, saj dialoge piše v verzih, so o predstavi zapisali v SMG.

V najavi predstave na festivalu piše, da je v smislu kamna, vrženega v mirno vodo, Baal kamen, voda, ki jo razburka, pa družba, umazana z marsičem. "Roza pri tem ne moralizira niti ne obupuje, on se šali. V tem humorju je nekaj češkosti, topline, melanholije in blagosti. Njegova drama ni sarkastična, ni rogava," je hrvaška tiskovna agencija Hina povzela najavo predstave na festivalski strani.

Baala v predstavi igra Ivo Godnič, ob njem pa v več vlogah nastopajo še Jure Ivanušič, Uroš Maček, Robert Prebil, Matej Recer, Ivan Rupnik, Dario Varga in Matija Vastl. Scenografka predstave je umetnica Zora Stančič, dramaturgijo podpisuje Dubravko Mihanović, glasbo po zasnovi Aleksandra Pešuta - Schatzija pa v predstavi v živo izvaja Vasko Atanasovski trio. Med številnimi songi je v predstavi slišati pesem Srečka Kosovela Prerojenje, ki jo je uglasbil Ivanušič. Koreografinja predstave je Natalija Manojlović Varga, za kostume je poskrbela Barbara Stupica.

Na programu letošnjih Gavellinih večerov bo sicer 11 predstav iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije, od katerih se jih deset poteguje za festivalske nagrade. Poleg predstave SMG Baal je v tekmovalni program festivala uvrščena še predstava Somrak bogov v režiji hrvaškega režiserja Daliborja Matanića in v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Gledališko priredbo filma Luchina Viscontija iz leta 1976 je za mariborske odrske deske ustvaril hrvaški dramatik Ivor Martinić. Ustvarjalci predstave so o njej ob slovenski premieri dejali, da odpira aktualno tematiko, ki je v današnjem barbarskem kapitalističnem ustroju in v vzpenjajočih totalitarizmih opravičljivo zaskrbljujoča. Opisuje namreč apokaliptično preteklost in hkrati daje zaskrbljujočo preroško napoved prihodnosti.

Za zaključek festivala pa bo ob podelitvi nagrad 23. oktobra izveden muzikal Addamsovi v režiji Aleksandarja Popovskega in v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. Predstava v ospredje postavlja mračnjaško aristokratsko družino, ki se je prvič pojavila v stripu, ki ga je konec 30. let minulega stoletja v New Yorkerju začel objavljati Charles Addams. V 60. letih je zaživela v televizijski seriji, še bolj pa je zaslovela v dveh filmih z začetka 90. let. Pod prevod besedila v slovenščino se prav tako podpisuje Roza.