Anika Velišček, 19. 10. 2020

Pismo moji ustvarjalni ekipi Evrope, mati mile in mojim igralcem Tutošomata

V dneh, ko slovenska gledališča zaradi poslabšanja epidemiološke situacije zapirajo svoja vrata, na portalu SiGledal poteka štafeta "Pismo mojemu igralcu". V štafetni igri gledalci gledališkim ustvarjalcem sporočajo, kako zelo si vsi želimo, da bi bila prekinitev kratkotrajna, in kako nestrpno pričakujemo sleherno gledališko druženje v živo. – Gledalka Anika Velišček piše ustvarjalni ekipi predstave Evropa, mati mila in igralcem predstave Tutošomato.

Foto: Peter Uhan

To pismo, ki je pravzaprav nekakšen dnevnik, pišem z velikim veseljem, navdušenjem in hvaležnostjo. Pišem ga kot gledalka, občudovalka in šepetalka. Pišem ga krasnim, imenitnim, talentiranim, prisrčnim, prijaznim, sočutnim, razmišljujočim, kreativnim, razgledanim, duhovitim in predanim ljudem.

 

Torek, 10. marec 2020, bralna soba SNG Nova Gorica

Pri veliki mizi smo sedeli igralka Ana, režiserka Jana, dramaturg Boštjan in jaz. Prvič na vajah kot šepetalka. Do sedaj sem bila le občudovalka. Zanimiv trenutek. Topel in prijazen sprejem. Branje besedila od začetka. Evropa, ženska žensk, bogata, mogočna, pomembna, a še kako ranljiva, žalostna in nesrečna. Stran 15. Besede iz Aninih ust so me presunile: »Negotovost sili človeka k razmisleku. Jaz nočem nikogar siliti k ničemur. Ni moj stil in ni v skladu z mojimi načeli. Ljudje lahko razmišljajo po lastni izbiri. Kar jim paše in točno tako dolgo, kot jim paše. Kjer je veliko modrosti, je veliko žalosti; kdor si veča znanje, si veča bolečino.« Jana je na mojem obrazu videla strinjanje s prebranim: »Anika se strinja,« je rekla. Takrat sem se še sramežljivo nasmehnila. Ja, besedilo, ki me je takoj nagovorilo.*

Minilo je nekaj dni. Konec. Koronavirus. Čakamo. Čakamo. Čakamo.

 

Ponedeljek, 1. junij 2020, mali oder SNG Nova Gorica

Celotna ekipa se je zbrala v novi realnosti. Začele so se vaje v prostoru. Ves mesec tako – vedno veliko dobre energije, zanosa, detajlov, usmeritev, smeha, popravkov, koreografij, iskanja načinov tehničnih izboljšav, spoznanj, da je šepetanje v tej fazi kar glasno govorjenje, črt v besedilu, pisanja opomb, premikov, srkanja nasvetov ... In ugotovitev, da nastaja nekaj res presneto dobrega. In ugotovitev, da je besedilo v teh mesecih dobilo nove odtenke. In ugotovitev, da na odru spremljam igralko in plesalce, ki briljirajo. Pa kako!

 

Torek, 7. julij 2020, Gledališče Koper

Evropa ima počitnice, jaz pa še ne. Prevzela sem šepetanje pri predstavi Tutošomato. Obnovitvene vaje v Kopru. Natančno sem se pripravila. Branje mlakarščine je svojevrsten izziv. Ni kaj, mojster je mojster. Zadnjič sem predstavo spremljala marca, naslednji dan so se zaprla gledališča. Ah, igralci, kako jih občudujem. Takrat si nisem predstavljala, da bom kdaj z njimi. Življenje je prav hecno, kajne?

Sledile so vaje in dve predstavi – v Izoli in Piranu, kjer so doživeli stoječe ovacije. Kako lep prizor za 30. ponovitev.

 

Sreda, 15. julij 2020, Grad Kromberk, Nova Gorica

Zgodil se je čudež. Ni bilo dežja. Juhuhu. Kakšen ambient, amfiteater! Goriško občinstvo. Že od začetka je imela predstava poseben naboj. Spet smeha obilo. Silnega. Tudi od nas iz zakulisja. Tako lepo slovo od koronske sezone. Med eno pesmijo sem se zamislila! Ta teden se sploh nisem družila z odličnimi igralci. Ma kej še. Družila sem se predvsem z odličnimi ljudmi!

 

Četrtek, 24. september 2020, veliki oder SNG Nova Gorica

Dan premiere. Za nami je pester september. Včeraj je bila odlična generalka. Že pred dnevi se je vse poklopilo – besedilo, kostumi, dodatni efekti, scena, stol, glasba, luč, robotki. Zjutraj smo prejeli dramaturgovo zahvalno sporočilo. Pravi, da je to njegov najdaljši študij – sedem mesecev. Poslal je tudi darilo. Pesmi iz predstave. Priznam, res sem oboževalka teh pesmi. Zdaj pa še zapišem, da bo uradno!

Premiera je uspela. Dooolg aplavz. Po koncu pa čestitke, pohvale, solze sreče, veselje, rože, darilca, obvezno fotografiranje v maskah. Še pet ponovitev v naslednjih dneh. Evropa bi rekla: »Mi smo dobro!«

 

Petek, 16. oktober 2020, doma na kavču

Zjutraj sem pregledovala koledar. Okej, naslednji teden mini turneja. Tri gostovanja s Tutošomatom v Murski Soboti. »Bodo predstave, so še oranžni,« sem si mislila. Po kosilu sem dobila sporočilo: »Murska odpade.« Pa smo tam ...

Spoštovani in dragi,

Ana, Nebojša, Tilen, Andraž, Aljoša, Jošt, Dušan, Peter, Maja, Matija, Andrej, Žiga, Jana, Boštjan, Srečko, Voranc, Dajana, Sebastjan, David, Matej, Arjana, Kaja ter Anuša, Urška, Tjaša, Patrizia, Luka, Žiga, Rok, Blaž, Matija, Iztok, Matjaž, David, Roman & čisto vsi iz tehničnih ekip iz zakulisja – iz srca hvala za prijetna doživetja v zadnjih mesecih! Moj poklon vsem vam. Se srečamo kmalu. Do takrat pa si prepevam(o) zaključni Tutošomato song:

Tutošomato, ni pameti prave.
Duo vje, kam se je skrila an kdaj?
Tutošomato, ta svjet je šou prou ven z glave
an nima namjena se vrnt nazaj.
An vsem nam se močno pozna tuo,
da ni zdrave pameti niti za vzorc.
Ubrisan ta svjet je, da, tutošomato,
je pameten samo še norc,
ja, je pameten samo še norc ...**

- Anika Velišček

* Avtorski projekt: Evropa, mati mila, režiserka Tatjana Peršuh, SNG Nova Gorica in Zavod Delak, 2020.

** Iztok Mlakar: Tutošomato, režiser Vito Taufer, SNG Nova Gorica in Gledališče Koper, 2019.

Tutošomato, Koronavirus, Evropa mati mila, SNG Nova Gorica

16. oktobra 2020 je morala večina slovenskih gledališč zaradi poslabšanja epidemiološke situacije že drugič v tem letu začasno zapreti svoja vrata.V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, smo gledalce povabili, naj napišejo pismo "svojemu igralcu". S pismi sporočamo gledališkim ustvarjalcem, da mislimo nanje in da pogrešamo njihovo predanost, zavezanost in odrsko žarenje in predvsem, da si želimo, da bi se čim prej znova srečali v živo.

Povezani dogodki

Ana Gabrovec, 20. 10. 2020
Pismo mojemu igralcu Mihi Bezeljaku
Gaja Velušček, 24. 10. 2020
Pismo gledališki hiši SNG Nova Gorica
Živa Matevc, 26. 10. 2020
Pismo moji igralki Nini Rakovec