Beseda Evropa evocira najmanj tri podobe: mitološko Evropo, lepotico, ki jo je v obliki belega bika ugrabil in zapeljal Zevs, Evropo kot geografsko območje z vso njeno pisano, krvavo pisano zgodovino in Evropo kot pojem gospodarsko-politične skupnosti. Izhajajoč iz mita o Evropi predstava pripoveduje intimno zgodbo ugrabljene deklice, ki je postala mati Evrope, kot jo poznamo danes. Njeni sinovi, zdaj sodniki v podzemlju, so zaplodili naše prednike. V naših žilah teče kri Evrope in evropska kri. Pa ona? Kaj ji ostaja? Zasledujemo kronologijo njenega večtisočletnega psihološkega razvoja, ki teče od ljubezni preko osamljenosti, zapuščenosti in razočaranj vse do upora, ambicije in volje po novem življenju. Predstava personificira slogan »oživljanje evropske zavesti« v evropskega voditelja, če smo natančni, voditeljico, in prevprašuje njene psihološke motive in sprožilne dejavnike.
Avtorska predstava sicer temelji na grškem mitu, vendar vključuje tudi fragmente sodobnih in manj sodobnih avtorjev.
