Neskončno vas pogrešam, vse in vsakogar, ki se trudite za brezhibne predstave in igralce, ki se za nas razdajate na odru. Pogrešam temo dvorane v pričakovanju, gnečo med odmori za kozarček, druženje s prijatelji, s katerimi se vidimo samo ob abonmajskih predstavah, ki jih v vašem gledališču z nekaj prekinitvami obiskujem že od študentskih let.
Zelo težko pričakujem obisk gledališča v živo.
- Irena Železnik Kovačič