Sem Sonja Dolinar, z možem Igorjem pa sva dolgoletna abonenta Mestnega gledališča ljubljanskega.
Najprej vam moram napisati, da sem v tem našem nesrečnem letu epidemije najbolj pogrešala vaše predstave, predstave Mestnega gledališča ljubljanskega. Prav zato me je pobuda za pisanje pisem prav razveselila. Že nekaj časa namreč želim ugotoviti, kako dolgo sva abonenta MGL, in pri tem bi mi lahko pomagal igralec MGL Boris Ostan. Njega se namreč spomnim iz neke predstave, ko je še kot zelo mlad igralec upodobil mladega fanta, ki je imel konflikt z očetom zaradi dolgih las. Več vsebine se žal ne spomnim, se pa spomnim, kakšen vtis je naredila name predstava in kako dobro je bila odigrana. Prav sočustvovala sem z mladim fantom, ki ga oče ni razumel in ni sprejel te njegove drugačnosti. Ne spomnim se, kdo je igral očeta, ampak Boris Ostan se verjetno predstave dobro spominja in prav vesela bom njegovega odgovora. Predstava je bila na sporedu pred najmanj dvajsetimi leti.
Zanima me tudi, kdaj se bomo spet videli v živo na kakšni predstavi? Prepričana sem, da bi se dalo organizirati ogled predstav z manjšim številom gledalcev in na način, kot se to že dogaja v Španiji in verjetno še kje. Do takrat pa vam ne ostane nič drugega, kot da se na predstave pripravljate, mi pa potrpežljivo čakamo. Tako čaka tudi naša petnajstletna vnukinja, ki je že za lanski rojstni dan dobila vstopnico za vašo predstavo Adamsovi, pa smo jo kasneje unovčili v letošnjem abonmaju.
Torej z veseljem pričakujem odgovor in slej ko prej tudi povabilo k ogledu kakšne predstave.
- Sonja Dolinar