Sicer ne hodim veliko v gledališče in te še nisem videl na odru (lahko bi te točno eno leto nazaj v 2020, a sem imel operirano stopalo in dobesedno nisem mogel priti), a ti vseeno pišem, ker je pismo igralcu in ker sem se spomnil, da smo se enkrat v Pritličju pogovarjali o dvoumnosti poklonov, in če dobiš nekaj na mail in/ali chat in ne veš, ali se ti nekdo "guzi", ker nekaj pričakuje od tebe, ali je "genuine". No, to je "genuine", ker drugače res ne maram poezije (gledališča ne, da ne maram, ampak se samo redko spravim), sploh ljubljanske, ampak so mi res huda tvoja besedila. Moj najljubši verz je verjetno "ikone po zidovima guta tama", amazing neo-Beograd mood.
- Primož Krašovec