Osnutek NPK 2014-2017 včeraj pod drobnogledom predstavnikov strok

Direktorica in umetniška vodja Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor je med drugim v zvezi s koprodukcijami, na katerih je v osnutku NPK velik poudarek, opozorila, naj formalna rešitev nima prednosti pred vsebinsko potrebo po koprodukcijah. V osnutku piše, da so večji projekti odmevnejši, kar znotraj Slovenije sicer drži, ne velja pa to za za tujino. Velikost je namreč lahko tudi ovira pri mobilnosti, zato so v tujini veliko uspešnejše manjše produkcije.

Dotaknila se je tudi trga dela, ki je, kot je dejala, neposredno povezan z napovedano reformo javnega sektorja v kulturi. Ob tem je opozorila, da če ta ne bo podprta z delno spremembo delovne zakonodaje, obstaja nevarnost, da bodo dobri učinki vidni šele čez 25 let, ta hip pa bodo negativne posledice čutili predvsem mladi samozaposleni, ki še čakajo na priložnost.

Andrej Srakar iz društva Asociacija je med drugim menil, da bi bilo potrebno na razpisih povečati sredstva za programe nevladnih organizacij ter ustanoviti telo, ki bi bilo neodvisno od ministrstva in ki bi zastopalo civilno družbo. Opozoril je tudi na status samozaposlenih ter na starejše samozaposlene, ki so prav tako ranljiva skupina.

Umetniški vodja in direktor zavoda EN-KNAP Iztok Kovač je izpostavil potrebo po ponovni obuditvi ideje o ustanovitvi institucije za sodobni ples ter po stalnem plesnem ansamblu za sodobni ples in stalnem odru. Direktor zavoda P.A.R.A.S.I.T.E Tadej Pogačar pa je spregovoril o trgu na področju sodobne umetnosti in o diskurzu sodobne umetnosti, ki, kot je dejal, na Slovenskem ni sprejet.

Član Nacionalnega sveta za kulturo Jože Vogrinc je ob koncu predstavitev vabljenih govorcev povzel, da je osnutek NPK dober, da pa bi bilo predvsem treba spregovoriti o družbenih pogojih njegove uresničitve.