Gledališka in filmska igralka Marijana Brecelj je po zaključku študija na ljubljanski Akademiji za glasbo, radio, film in televizijo leto delovala na svobodi, v gledališki sezoni 1970/1971 pa je postala članica ljubljanske Drame, kjer je delala do upokojitve.
Drama je po besedah sogovornice v več kot 40 letih, odkar je sama prvič stopila na njen oder, dosegla velik razvoj, kar pa se ji ne zdi čudno, glede na to, da so se v tem obdobju spremenili družba in interesi, pa tudi zanimanja gledalcev. "Če pa se spomnim za nazaj, se mi zdi, da je bilo vse skupaj intimnejše, bolj romantično. A to človek vedno reče, ko se spominja mladosti," je povedala. Igralka ima zelo lepe spomine na eno prvih predstav, ki jih je delala v Drami - Improvizacije v Versaillesu in Skapinove zvijače Jeana Baptista Moliera, "ki je bila za tiste čase izjemna".
Ob delu v ljubljanski Drami je med drugim sodelovala z Gledališčem Tone Čufar Jesenice, Prešernovim gledališčem Kranj, Gledališčem Glej in Špas teatrom: "Kot v vsakemu poklicu je važno, da človek dela in ohranja svojo delovno kondicijo. V obdobju, ko v Drami nisem bila zelo zaposlena, sem z veseljem sprejemala različne izzive.
Pri sodelovanju s Špas teatrom je na primer spoznala drugačne pristope k produkciji, kjer je med drugim sodelovala pri predstavi 5žensk.com, ki je imela več kot 400 ponovitev. S predstavo so obredli vso Slovenijo in se s tem približali drugačnemu občinstvu, kot ga je bila vajena iz Drame. Glede polemik o bolj ali manj zahtevnemu gledališkemu občinstvu je sogovornica menila: "Tudi mene mora kot gledalko zgodba in človek v zgodbi pritegniti, zato gledalcev ne bi podcenjevala."
Preizkusila se je tako v resnejših kot v komičnih vlogah, najbolj doma pa se počuti v tragikomičnih vlogah. "Takšne vloge so mi blizu, ker menim, da je tudi življenje tragikomično. Igralec se mora v vlogi najti. Sama pravim, da vloga zagotovo deluje, če mi je koža, ki jo moram obleči, prav," je pojasnila. Takšno vlogo je denimo imela v predstavi Najstarejša obrt Mestnega gledališča Ptuj.
Marijana Brecelj prihaja iz gledališke družine. Materi Ančki Levar se je lani družina ob 100-letnici njenega rojstva poklonila s postavitvijo spominske plošče na njeni rodni hiši v Grahovem.
Poleg gledaliških odrov je jubilantka gledalcem znana tudi s filmov in televizije. Glavno razliko med gledališčem in filmom igralka prepoznava v tem, da na filmu in TV dejansko ne veš, kaj si naredil, dokler ne vidiš končnega izdelka, saj se v montaži marsikaj izpusti. "Nimaš takšnega vpogleda v svoje delo, kot ga imaš v gledališču, kjer ga ves čas spremljaš," je pojasnila.
Med njenimi najljubšimi filmskimi vlogami je Mati v Pod mojim oknom Metoda Pevca, za katero je leta 2003 prejela tudi dve nagradi na Festivalu slovenskega filma v Celju.
Igralka tudi po upokojitvi leta 2010 ostaja dejavna. Takole pove: "Imam sicer zelo redek poklic, v katerem vselej potrebujejo stare ljudi. Dokler kot človek lahko še funkcioniram in dobivam ponudbe, bom še naprej z veseljem delala!"