NPK 2014-2017: Promocija in izobraževanje na področju kulture (IV)

Kulturna ustvarjalnost kot najboljša promocija Slovenije v mednarodni skupnosti

Ministrstvo v NPK, kjer je mednarodno kulturno sodelovanje opredeljeno kot najpomembnejša oblika promocije države in sestavni del njene zunanje politike, med drugim predlaga vzpostavitev kulturnih atašejev v kulturno-diplomatskih predstavništvih ali vsaj skrb za ustrezno kulturno opremljenost diplomatskih predstavnikov. Poleg tega ministrstvo v želji po večji mobilnosti umetnikov predlaga ohranitev in nadgradnjo mreže slovenskih rezidenc za umetnike ter bolj aktivno vlogo Slovenije na področju kulture v mednarodnih in regionalnih organizacijah in povezavah.

Slovenski jezik kot javni interes

Predlog NPK na ravni jezikovne politike določa štiri med seboj povezane cilje, ki se izrecneje navezujejo na področje kulture - razvoj kakovostne ustvarjalnosti v slovenščini, razvijanje jezikovne zmožnosti vseh skupin govorcev s ciljem dviga bralne pismenosti, kakovostno in evropsko primerljivo jezikovno opremljenost govorcev ter razvoj in promocijo slovenskega jezika v javni rabi. Kot piše v NPK, mora Slovenija za dosego teh ciljev med drugim do leta 2016 prenoviti nacionalno strategijo za razvoj pismenosti, prenoviti jezikovni opis in jezikovno standardizacijo, razvijati jezikovne tehnologije ter povečati obseg digitalizacije besedil slovenske kulturne dediščine.

Digitalizacija kot priložnost za povečanje dostopnosti in promocije kulturnih vsebin

Ministrstvo v osnutku NPK poudarja, da je čim večja prosta dostopnost digitalnih kulturnih vsebin, ki so nastale s pomočjo javnih sredstev, v javnem interesu, saj lahko tako služijo izobraževalnim, ustvarjalnim, znanstvenim in tudi podjetniškim nameram.

Da bi dosegli večanje obsega in spletne dostopnosti digitalnih vsebin s področja kulture, ministrstvo med drugim predlaga kontinuirano sofinanciranje digitalizacije za širitev digitalne zbirke z muzejskimi predmeti, nepremično in živo kulturno dediščino ter deli s področij literarne, glasbene, likovne, filmske, uprizoritvene in intermedijske umetnosti ter sofinanciranje digitalnih vsebin, ki so prilagojene kulturnim manjšinam in drugim ranljivim skupinam.

Kulturno-umetnostna vzgoja kot primarna naloga ministrstva za kulturo in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

Analize stanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje so pokazale na potrebo po večletnih nacionalnih in lokalnih medresorskih programih, ki lahko dolgoročno prispevajo k dvigu ravni kulturne pismenosti, zato ministrstvo med drugim predlaga vzpostavitev sistema kulturno-umetnostne vzgoje, ki ga bo mogoče načrtno dolgoročno izvajati in bo temeljil na kakovostni kulturni produkciji.

Za vzpostavitev sistema je v NPK med drugim predloženo imenovanje nacionalnega odbora za kulturno-umetnostno vzgojo, ki bi skrbel za akcijske načrte na tem področju. Oblikovale naj bi se tudi priporočene vsebine kakovostne in dostopne ponudbe kulturno-umetnostne vzgoje za različne ciljne skupine, izvajanje kulturno-umetnostne vzgoje kot vseživljenjske dimenzije ter strokovno usposabljanje na tem področju.

Ker so posamezna področja kulture zelo različna in tudi zelo različno razvita, ministrstvo poleg tega predlaga različne cilje in ukrepe po posameznih področjih kulture. Tako bi med drugim vsak otrok in mladostnik v okviru formalnega izobraževanja vsaj enkrat na dve leti obiskal program filmske vzgoje v Art kino mreži ali Slovenski kinoteki, potekali bi kulturno-vzgojni koncertni cikli za študentsko populacijo, do leta 2017 pa bi četrtina slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodov aktivno sodelovala v nacionalnem medresorskem projektu Teden kulturne dediščine.

Kulturne industrije kot možnost za večjo dostopnost in demokratičnost kulture

Zelena knjiga Evropske komisije opisuje kulturne industrije kot tiste, ki so usmerjene v proizvodnjo in distribucijo dobrin ali storitev, ki po značilnostih, uporabi ali namenu utelešajo ali prenašajo kulturno izražanje ne glede na njihovo komercialno vrednost. Poleg tradicionalnih umetniških področij obsegajo film, DVD in video, televizijo in radio, video igre, nove medije, glasbo, knjige in tisk.

Navedene so spodbude za delovanje vseh umetniških trgov in vpetost v mednarodni kontekst, sprejetje zakona o knjigi ter povezovanje glasbene produkcije, koncertnih agencij, založb in prodajaln plošč s ciljnim razpisom.

Kreativne industrije kot možnost za ustvarjanje novih tržnih priložnosti

Kreativne industrije so v Zeleni knjigi Evropske komisije opisane kot tiste, ki kulturo uporabljajo kot vložek in vključujejo kulturno dimenzijo, kljub temu da so njihovi rezultati predvsem funkcionalni, vključujejo pa arhitekturo in oblikovanje ter njune podsektorje, kot so grafično in modno oblikovanje ter oglaševanje.

Ker kreativne industrije ponujajo priložnost, da se preseže pomanjkljive in neuspešne politike v času negativnih ekonomskih trendov, ministrstvo v osnutku NPK kot cilj na tem področju izpostavlja razvoj trga kreativnih industrij. Prednostno naj bi med drugim podprli projekte, ki vključujejo kreativne industrije v tradicionalne gospodarske panoge - lesnopredelovalna, tekstilna in steklarska industrija, podjetja, ki imajo potencial pridobivanja lastnega trga, ter trajnostno in okoljsko naravnane projekte.