NPK 2014-2017: Celovita reforma trga dela (II)

Izobraževanje in usposabljanje kot ključni komponenti trga dela

Dostopnost do izobraževanja v kulturi je v javnem interesu, saj se lahko le primerno usposobljeni in kompetentni posamezniki uspešno vključujejo na trg delovne sile in v programe javnih zavodov ter nevladnih organizacij. Velikega pomena je tudi povezovanje med izobraževalnimi, znanstvenimi, kulturnimi in gospodarskimi institucijami. To zagotavlja možnosti za oblikovanje novih proizvodov, ki temeljijo na ustvarjalnosti in večji prepoznavnosti umetnosti in kulture, hkrati pa spodbuja večjo mobilnost zaposlenih med različnimi področji.

Med ukrepi na področju izobraževanja in usposabljanja se omenja štipendiranje izobraževanj na umetniških in kulturnih področjih, podpora usposabljanja mladih ustvarjalcev ter vzpostavitev instrumentov prekvalifikacije za prehod zaposlenih med izobraževalnimi, kulturnimi in drugimi institucijami.

Zagotovitev stabilnega položaja samozaposlenih v kulturi

Osnutek NPK v ospredje postavlja skrb za izboljšanje pogojev samozaposlovanja in delovanja samozaposlenih v kulturi, večjo mobilnost mladih samozaposlenih in zmanjšanje števila nezaposlenih ter vključevanje samozaposlenih v projekte in programe javnih zavodov in zasebnega sektorja.

V osnutku opozarjajo na potrebo po uveljavitvi primerljivega vrednotenja dela za poklice v kulturi in sprejem ustreznih ukrepov. Glede starejših ustvarjalcev pa program v prihodnjem obdobju predvideva podeljevanje republiških priznavalnin, ki jih v skladu s prejetimi priznanji za življenjsko delo lahko prejemajo upokojeni umetniki.

Nevladne organizacije kot temelj raznolikosti kulturne krajine

Za okrepitev delovanja nevladnih organizacij je, kot piše v osnutku NPK, treba vzpostaviti spodbudno okolje za delovanje in razvoj organizacij. Posebno skrb je treba po dokumentu nameniti zaposlovanju v nevladnih organizacijah, vključno z usposabljanjem kadrov ter krepitvijo povezovanja in sodelovanja med nevladniki, javnim sektorjem in zasebnim sektorjem. Na ta način lahko pride do vzpostavitve novih delovnih mest in posledično dviga stopnje zaposlenosti.

V osnutku je omenjeno tudi povečanje vlaganja v kulturo z naslova donatorstva z zvišanjem davčne olajšave za vlaganja na štiri odstotke, s spodbujanjem donatorstva s strani gospodarstva ter z vzpostavitvijo razvojnega sklada za nevladne organizacije.

Javni zavodi - temelj kakovostne in dostopne ponudbe kulturnih dobrin

Javni zavodi so tisti, ki jih bo aktualna kriza najbolj prizadela, saj jih bo v skladu z dogovorom med vlado in sindikati doletelo zmanjšanja števila zaposlenih za odstotek letno. Zato se snovalcem dokumenta zdi toliko bolj pomembno, da se v prihodnjem obdobju javnemu sektorju zagotovi stimulativne pogoje, v katerih se bo lahko razvijal.

Zato bo potrebna reforma delovanja javnih zavodov, ki bo v prid doseganju večje programske kakovosti in stroškovne učinkovitosti kulturnih programov v javnem interesu ter dostopnosti kulturnih dobrin čim širšemu krogu uporabnikov. Posebna skrb bo namenjena dvigu kompetenc ter mobilnosti kulturnih delavcev oziroma umetnikov in prehajanju samozaposlenih v programe javnih zavodov.

Zasebni sektor je bistven za večjo demokratičnost in dostopnost kulture

Zasebni sektor v kulturi predstavljajo izvajalci, ki so organizirani kot gospodarske družbe, a izvajajo kulturne programe. Nanaša se zlasti na področja knjige, avdiovizualne in filmske dejavnosti pa tudi na glasbene in vizualne umetnosti ter arhitekturo in oblikovanje. Ukrepi na tem področju so usmerjeni predvsem k večji zaposljivosti. Med drugim v povezavi s projekti, ki se vežejo na razvoj kulturnega turizma ali kreativnih industrij.

Institucionalna ureditev področja

V osnutku predlagani ukrepi kažejo na potrebo po institucionalni ureditvi trga dela v kulturi. Zato se poraja zamisel o ustanovitvi posebne institucije, osredotočene na informacijsko, posredniško in podporno vlogo kulturnim producentom, tako samozaposlenim kot nevladnim organizacijam ter javnemu in zasebnemu sektorju v kulturi.

V NPK je omenjena tudi vzpostavitev spletnega portala z informacijami o mobilnosti in socialni varnosti v slovenskem in angleškem jeziku.

Financiranje ukrepov

Glavnina ukrepov v zvezi s trgom dela bo financirana iz sredstev prihodnje finančne perspektive EU, v kateri je to področje izpostavljeno kot prednostno. Cilj je preko evropskih razpisov pridobiti najmanj 15 milijonov evrov za izvajanje vseh ukrepov, vezanih na prenovo trga dela.