Težnja k novemu modelu kulturne politike
Na ministrstvu se zavzemajo, da bi slovenski model kulturne politike doživel celovito prenovo. Ta bi vključevala novo opredelitev položaja producentov v kulturi, javnega sektorja, nevladnih organizacij, samozaposlenih v kulturi in zasebnega sektorja. Vsem tem segmentom bi bilo treba zagotoviti ustrezne normativne pogoje, udejanjiti dosežen odmik države od odločanja o vsebinah ter povečati avtonomijo javnih inštitucij. Poleg kulturnih producentov pa dokument v fokus postavlja tudi uporabnike kulture, ki jim bo po predlogu zagotovljena večja dostopnost do kakovostnih vsebin.
Osnutek NPK podaja tudi zamisel o spremembah trga dela v kulturi. Kultura bo sicer še naprej večinsko slonela na proračunskem financiranju, cilj sprememb pa je, da se kulturni trg naredi privlačen za zaposlitev. Na ministrstvu si želijo do leta 2017 število zaposlenih v kulturi povečati.
Usklajenost z usmeritvami nove finančne perspektive EU
Velik del razvojnih projektov NPK je usklajen z usmeritvami nove finančne perspektive EU 2014-2020. Ukrepi so med drugim vezani na večanje zaposljivosti na področju kulture, povečanje usposobljenosti in mobilnosti ter zagotovitev vseživljenjskega učenja na področju kulture, izboljšanje dostopnosti kulture, tudi v povezavi z razvojem digitalizacije, krepitev podjetništva na področju kulturnih in kreativnih industrij ter na krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij na področju kulture.
Predlogi smernic za spremembo ZUJIK
Osnutek NPK predlaga cilje, ki bi jih bilo treba zasledovati, da bi zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) postal bolj sodoben in prilagodljiv. Med drugim predlaga prenos dela odločanja s politične ravni na stroko, kar vključuje okrepitev vloge Nacionalnega sveta za kulturo ter strokovne komisije.
Med cilji so omenjeni še sprememba sestave svetov javnih zavodov, ki bi pridobili nove pristojnosti in večjo odgovornost, reforma javnega sektorja v smeri večje avtonomnosti javnih institucij, večletno financiranje kulturnega programa javnih zavodov in dolgoročnejše načrtovanje programskih ciljev ter uvedba različnih modelov zaposlovanja in učinkovitejšega vodenja ter upravljanja javnih zavodov. Poudarek bo tudi na novi opredelitvi položaja nevladnih organizacij, samozaposlenih v kulturi ter zasebnega sektorja v kulturi.
Zagotavljanje infrastrukture za razvoj področja kulture
Zato, da je kultura ljudem dostopna, je treba med drugim zagotoviti tudi infrastrukturo, hkrati pa je pomembno zagotavljanje celostnega ohranjanja kulturnih spomenikov.
Med ključnimi investicijami, podanimi v osnutku NPK, so začetek gradnje knjižnice NUK II leta 2015, začetek gradnje prostorov, namenjenih trem ljubljanskim umetniškim akademijam leta 2017, ter začetek gradnje nove stavbe Prirodoslovnega muzeja Slovenije leta 2015.
V načrtu je tudi celovita prenova ljubljanske Drame, ki naj bi se začela leta 2016, še letos pa bodo sanirana nujna dela v Mali Drami. Prav tako je sanacije prostorov potrebno SNG Maribor, kjer naj bi z deli začeli predvidoma leta 2017. Najkasneje z letom 2016 bodo začeli tudi z urejanjem arhivskih depojev pokrajinskih arhivov Maribor, Nova Gorica in Koper oziroma Zgodovinskega arhiva v Ljubljani.
Med spomeniki bodo v ospredju obnove več slovenskih gradov.
STA/Maja Čehovin Korsika, 17. 6. 2013
NPK 2014-2017: Program za nov model kulturne politike (I)
:
:
STA/Maja Čehovin Korsika,
17. 6. 2013
NPK 2014-2017: Celovita reforma trga dela (II)
STA/Maja Čehovin Korsika,
19. 6. 2017
Obsežno delo Žive Kraigher oživlja manj znano zgodovino slovenskega izraznega plesa
STA/Maja Čehovin Korsika,
20. 2. 2016
Projektator Dragana Živadinova o neverjetni brezsramnosti kapitalizma