STA/Maja Čehovin Korsika, 12. 10. 2016

Kudovci še vedno upajo na najboljši scenarij za svoj obstoj in domicil (tema)

Težavna situacija trnovskega KUD France Prešeren se s časom samo poglablja. Za ponedeljek je bila v prostorih društva na pobudo zavoda IPF sklicana dražba premičnin, namenjena izplačilu dolga temu upniku. Dolg društva več upnikom trenutno znaša okoli 600.000 evrov, v težavah pa je tudi Želko Pelicon, ki ga banka terja za neizplačan kredit društva.

Foto: Tamino Petelinšek, STA

KUD France Prešeren Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev Fonogramov Slovenije (IPF) dolguje okoli 1300 evrov. V ponedeljek sta bila na dražbi za odplačilo dolga ponujena računalnik in pianino. Ker se je ni nihče udeležil, bo sklicana druga dražba, na kateri bodo znižali cene predmetov.

Ob dražbi je KUD obiskal borec za obstoj samoniklih prizorišč Marko Brecelj, ki je izvedel performans Zbogom pianino. Opozoril je, da se s tajnikom trnovskega društva Peliconom že vsaj 25 let borita za razvoj in obstoj samoniklih prizorišč, težavo pa prepoznal v tem, da se odločevalci, javnost in kulturna srenja ne zavedajo njihovega pomena.

Takega samoniklega prizorišča, kot je ljubljanski KUD, s skorajda 100-letno tradicijo po Brecljevih besedah ni, oziroma ga je težko najti drugje. Licitacijo je prišel posnet za film Od tod do ničnosti.

Začetki finančnih težav KUD France Prešeren segajo v leto 1992, ko se je začel nabirati dolg. Po Peliconovih besedah so se stvari iz desetletja v desetletje zaostrovale, leta 2013, ko je društvo izgubilo javno financiranje, pa je "stvar prešla v akutno fazo".

V tem trenutku dolg društva znaša okoli 600.000 evrov. Pelicon je pojasnil, da se dolg nanaša na različne upnike. Približno tretjina je dobaviteljev, tretjina je ustvarjalcev, zadnjo tretjino pa predstavljajo delavci. Nekaj je bilo tudi posojil fizičnih in pravnih oseb, a so to za KUD relativno nizke vsote.

Pelicon je tudi osebno vpet v zgodbo in mu grozijo izterjave osebnega premoženja. Društvo je včasih imelo limit na bančnem računu v znesku 33.500 evrov. Po nastopu gospodarske krize, okoli leta 2010, so na banki, ker društvo limita ni moglo kriti, tega spremenili v kredit, za katerega je s svojim premoženjem jamčil nekdanji predsednik Vito Rožej.

Kredit je KUD uspel odplačevati, dokler ni bil odrezan od javnih financ. Kmalu zatem so kudovci uspeli glavnico znižati na 9600 evrov. Po selitvi Rožeja v tujino je kredit nase prevzel Pelicon, ki je zanj zastavil svoje stanovanje. Ker kredita kudovci že nekaj časa ne morejo plačevati, banka terja Pelicona za znesek okoli 12.000 evrov.

Kakšne so možnosti za KUD France Prešeren? Pelicon prepoznava več možnih scenarijev. Prvi je, da bi skušali kudovci sami "zgenerirati" ta denar, kar pa se večini članov društva zdi utopija, "simpatična" se mu zdi tudi Brecljeva pobuda, da bi država in mesto KUD spremenila v Muzej samoniklih prizorišč in bi KUD France Prešeren ostal v njem kot živi eksponat. A o tej možnosti se morajo še pogovoriti z različnimi deležniki.

Mogoča je tudi prodaja nepremičnine po razumljivi tržni ceni. Geodetska uprava RS je po navedbah Pelicona stavbo na Karunovi ulici 14 ocenil na 800.000 evrov. Znesek bi pokril dolgove, a ob tem ostaja vprašljiv scenarij, kaj bi bilo z dejavnostmi društva.

Mestna občina Ljubljana (Mol) je, tako Pelicon, v neformalnih pogovorih ponudila, da stavbo odkupi za znesek med 200.000 in 240.000 evrov, nato pa gre nepremičnina na javni razpis po modelu Španskih borcev ali Vodnikove domačije za tri leta z možnostjo podaljšanja treh let. Ta opcija nekaterim kudovcem ni po godu, saj menijo, da je le malo verjetno, da bi bili na razpisu uspešni. Morda bi lahko v prostorih delovala zgolj katera kudovska dejavnost. Najslabša možnost je, da v pol leta sodišče nepremičnino ponudi na dražbi in KUD zanjo dobi še manj, kot ponuja mesto.

Dolgoletni kudovec Andrej Rozman Roza, ki je od leta 2014 predsednik programskega odbora društva, je pojasnil, da je sam od leta 1994 do leta 2008 ves svoj program prijavljal preko KUD France Prešeren. Ker po njegovih besedah društvo ni delovalo, kot bi moralo, so nato nekateri ustvarjalci ustanovili svoje zavode in društva. Tako je po besedah Rozmana KUD v situaciji, v kateri je bil leta 1987, ko so ga prevzeli, ko prostore zgolj oddajajo.

"KUD že dolgo ni več živ organizem, samo za Trnfest se še ve, ki je v resnici nekaj drugega. Ta organizem je treba na novo oživiti," je opozoril Rozman. Dodal je, da ima društvena stavba tudi na ravni mesta status kulturnega objekta, ki naj mu ne bi bilo lahko spremeniti namembnosti.

"Ljubljana potrebuje tak prostor za mainstream, ki ni ne Rog ne Metelkova, Gledališče Glej ali drugi teatri. Ta prostor se je že profiliral in je ustrezen za manjša gledališča oziroma druge dogodke malega formata, pa tudi za koncerte ali klubske dogodke. Hitro bi se ga dalo zapolnit z zadevami, ki bi ljudi pritegnile," je povedal Rozman. Rešitev prepoznava v tem, da stavbo odkupi mesto in z njo upravlja, "na nas pa je, da zaženemo program".

Na Mol bodo svoj pogled na problematiko predstavili v kratkem.

STA/Maja Čehovin Korsika, 2. 1. 2013
Želje za slovensko kulturo v letu 2013