V konkurenci letošnjih Gavellinih večerov, ki so potekali od 11. oktobra, je bilo deset predstav gledaliških hiš iz Maribora, Ljubljane, Splita, Beograda, Sarajeva, Varaždina in Zagreba. Za zaključek festivala so ob podelitvi nagrad zunaj konkurence izvedli muzikal Marshalla Brickmana, Ricka Elicea in Andrewa Lippeja Addamsovi v režiji Aleksandarja Popovskega in v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.

Nataša Matjašec Rošker je navdušila tričlansko strokovno žirijo na čelu z znano hrvaško gledališko igralko Biserko Ipšo z vlogo Sophie von Essenbeck v predstavi Somrak bogov. Gre za predstavo, ki je narejena po filmskem scenariju Luchina Viscontija, Enrica Mediolija, Nicole Badalucca v režiji Daliborja Matanića, so objavili na spletni strani festivala.

Nagrado je tako žirija podelila "virtuozni kreaciji lika demonske manipulatorke, ki grozovito plete mrežo spletk in umorov, zgrajeni na mešanici diabolične erotike, ledene seksualnosti in strastnega pohlepa". "S koncentracijo, ki ves čas priteguje pozornost, avtoritarno prisotna na odru je hkrati obsceno amoralna in spektakularno nadvladujoča, vse do svojega končnega padca, ko se nenadoma zruši v skoraj katatonično stanje v izredni gledališki demonstraciji popolnega moralnega in človeškega propada," še piše v utemeljitvi nagrade Nataši Matjašec Rošker, ki so jo posredovali iz SNG Maribor.

Najboljši igralec festivala je Emir Hadžihafizbegović, ki je uprizoril Mahmuta Zolja v predstavi Se spomniš Doli Bel sarajevskega Komornega teatra 55 v režiji Kokana Mladenovića. Gre za predstavo, ki je bolj znana kot film scenarista Abdulaha Sidrana, ki je besedilo pripravil tudi za gledališče.

Nagrado za najboljšo režijo so podelili Bobu Jelčiću za avtorski projekt na podlagi znane drame Antona Pavloviča Čehova Tri sestre, ki ga je izvedlo Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba.

V konkurenci za nagrade je bila tudi predstava Baal Slovenskega mladinskega gledališča, s katero so odprli letošnji festival. Avtorsko besedilo za predstavo je Andrej Rozman - Roza napisal po motivih istoimenskega dela Bertolta Brechta, režijo pa podpisuje Vito Taufer.

Letošnji Gavellini večeri so zbrali repertoarne vrhove, ki so se v prejšnji gledališki sezoni izpostavili s svojo odličnostjo in razburljivostjo. To so predstave, ki jih vodijo navdih in veščina njihovih ustvarjalcev, ki živo komunicirajo z občinstvom ter raziskujejo možnosti in dosege današnjega dramskega teatra, ne glede na to, ali gre za prireditve klasičnih dram, sodobne igre ali za predelave celovečercev v gledališke predstave, so še zapisali ob zaključku letošnjih Gavellinih večerov.