Kot piše na spletni strani Ljubljana Festivala, je Peer Gynt eno izmed najbolj izvajanih del norveške književnosti. Protagonist baleta je zapeljivi in predrzni norveški sanjač Peer Gynt, ki ga je v svoji dramski pesnitvi upodobil Ibsen, glasbo za uprizoritev pa je ustvaril Edward Grieg.

Balet je leta 1876 na premieri v Oslu doživel velik uspeh tudi zaradi glasbe, ki je zvočno v popolnosti ujela temeljna psihološka dogajanja glavnega lika in pripetljaje, v katere se je zapletal, so spomnili organizatorji ljubljanskega dogodka. Peer Gynt se s svojimi dejanji lahko primerja z znamenitimi junaki, kot so Don Kihot, Faust, Hamlet, Don Juan, in prikazuje posameznika kot neustrašnega iskalca resnice, ljubezen pa kot edino človeško vezivo.

Clug je ustvaril novo interpretacijo Ibsenove zgodbe, ki med drugim vključuje tudi pustolovščine z Arabci, ki ga proglasijo za preroka, skrivno poroko z arabsko princeso, njeno ukano in junakovo vrnitev na Norveško, kjer ga polna ljubezni sprejme zvesta Solveig.

Pustolovska koreografska zgodba o človeku, ki niha med sanjami in realnostjo, da bi našel samega sebe, je prvi celovečerni pripovedni balet umetniškega direktorja mariborskega Baleta. "Peer Gynt je kot kompleksni dramski lik iz istoimenske dramske pesnitve postavil Ibsena na mesto vodilnih dramatikov ob koncu 19. stoletja, medtem ko se je Grieg s svojim tenkočutnim nordijskim glasbenim idiomom uveljavil kot eden najznačilnejših predstavnikov romantike," je ob premieri leta 2015 povedal Clug.

Že takrat je naslovno vlogo poveril gostujočemu solistu iz Srbije Milošu Isailoviću, v vlogi Solveig pa nastopa mariborska plesalka Evgenija Koškina.

Kostumografija je delo Lea Kulaša, scenografija Marka Japlja, kiparska dela sta opravila Ivo Nemec in Milena Greifoner, asistenta koreografa sta Matjaž Marin in Isailović.

Poleg priložnostne glasbe iz uprizoritve so v Clugovem baletu še Griegov Godalni kvartet v g-molu, op. 27, Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16 in Iz Holbergovega časa, op. 40, s katerimi je dosegel dinamičen in koherenten razvoj plesne pripovedi ter jih združil v edinstveno glasbeno-plesno pokrajino za novo gledališko doživetje, še piše na spletni strani festivala.

Predstava je takoj navdušila tako občinstvo kot strokovno kritiko doma in v tujini, Clug pa jo je po praizvedbi v Mariboru uprizoril na številnih svetovnih baletnih odrih. Med odmevnejšimi gostovanji je bil nastop leta 2018 v Dunajski državni operi, leto pozneje pa je balet gostoval v slovitem ruskem gledališču Bolšoj v Moskvi, kjer je razprodal obe predstavi. Generalni direktor Bolšoja Vladimir Urin je tedaj povedal, da ima Clug kot eden najbolj zanimivih koreografov današnjega časa, "redek talent - talent pripovedovati zgodbe skozi gledališko govorico, skozi gib in ples".