O projektu je Clug začel razmišljati po uspešni premieri predstave Ssss... leta 2012 v Stuttgartu. "Peer Gynt je v moji glavi že tri leta. Kljub temu mislim, da prihaja ob pravem času. Ko smo konec avgusta začeli s projektom, so stvari samo padale v smiselno in zelo produktivno delo," je povedal.

Za dramsko pesnitev norveškega dramatika Henrika Ibsena iz leta 1876 se je odločil med drugim tudi zato, ker je v tem baletu prvič plesal na mariborskem odru. "Izbral sem lik iz literature, ki je že bil postavljen na tem odru in je povezan z mano in mojim prihodom v Maribor. Nenazadnje je bila to prva predstava, v kateri sem nastopal kot plesalec v tem gledališču," je pojasnil.

"Peer Gynt je kot kompleksni dramski lik iz istoimenske dramske pesnitve postavil Ibsena na mesto vodilnih dramatikov ob koncu 19. stoletja, medtem ko se je Grieg s svojim tenkočutnim nordijskim glasbenim idiomom uveljavil kot eden najznačilnejših predstavnikov romantike," je za gledališki list zapisal Clug in dodal: "Oba umetnika sta sodelovala pri krstni uprizoritvi Peera Gynta v Kristianii (današnjem Oslu) leta 1876. Grieg je za dramsko igro napisal t. i. priložnostno glasbo, iz katere je kasneje izločil določene skladbe in jih združil v dve orkestralni suiti, ki sta skozi čas postali zelo priljubljeni deli klasične glasbe, saj ju pogosto izvajajo še danes.

Med raziskovanjem Ibsenovega besedila in Griegove glasbe ter razmišljujoč o njuni združitvi v plesno predstavo Peer Gynt sem naletel na nemalo težav. Po eni strani sem razpolagal s kompleksnim Ibsenovim besedilom, ki v svoji hermetični fantaziji deluje brezčasno in univerzalno, po drugi strani pa Griegova glasba konkretizira romantične pokrajine, ki spontano nastajajo v vzporednem svetu in neodvisno od Ibsenovega dramskega univerzuma.

Z drugimi besedami: tako Ibsen kot Grieg sta vsak v svojem avtorskem bistvu iznašla svojega Peera Gynta. Moj namen je premostiti ovire obeh in ustvarjati pot do svojega. Predstava, ki je pred nami, se v kronološkem smislu razvija po zaporedju dramskih dogodkov, kakor jih je predvidel Ibsen.

Pri oblikovanju lastnega koncepta oziroma libreta sem poleg stavkov iz Griegove priložnostne glasbe Peer Gynt posegel tudi po drugih Griegovih koncertnih, komornih in solističnih skladbah, da bi tako dosegel dinamičen in koherenten razvoj plesne pripovedi.

Ibsenov in Griegov svet, združena v novo celoto, ustvarjata pokrajino, v katero se da priti skozi neskončno število vrat. Jaz sem izbral svoja in jih na široko odpiram vam, gledalcem, da vstopite skoznje v novo gledališko doživetje."

Kot je še dejal, je poskušal združiti Ibsenov in Griegov svet in ustvariti pot do svojega. "Vsak je na nek način doživel svojega Peer Gynta. Jaz sem si ju želel združiti in premostiti v plesno celoto, v kateri bi lahko ustvarjal svojega Peer Gynta in to je bil mogoče najtežji del."

S kostumografom Leom Kulašem in scenografom Markom Japljem so po besedah Cluga pripravili edinstveno podobo predstave. "Določenih stvari ne moreš povedati skozi ples. En Ibsenov stavek ti lahko pove vse, skozi ples pa tega morda ne moreš. Zato sem moral malo naokoli, da pridem do bistva, ki se ga da zaznavati in čutiti." "Veliko spretnosti je bilo potrebno za to, a v tem sem najbolj užival. Prvič se ukvarjam s konkretno zgodbo, ki spodbuja moj režiserski čut. Ker ples, še bolj kot dramsko gledališče, potrebuje toliko bolj natančen tajming, čas dogajanja in prave reze."

Naslovno vlogo je poveril gostujočemu solistu iz Srbije Milošu Isailoviću, s katerim sta v preteklosti že sodelovala. "Ima neverjeten čut za čas. Hkrati je nestabilen, v pozitivnem smislu, saj sem potreboval nekoga, ki se išče. Upa, da mu bo ta predstava odprla pot, po kateri lahko ponosno koraka," je dejal.

Za predstavo že zdaj vlada veliko zanimanja, med drugim si bo petkovo premiero ogledala delegacija Züriške opere, napovedane pa so tudi že ponovitve v okviru abonmaja v Cankarjevem domu v Ljubljani. "Ta predstava se mi zdi v tem trenutku nujno potrebna, za naš ansambel, zame, za naše občinstvo in za plesni svet."

Solistka na klavirju je Maja Gombač, kiparska dela Ivo Nemec in Milena Greifoner, asistenta koreografa Matjaž Marin in Miloš Isailović, koncertna mojstrica Oksana Pečeny Dolenc, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak, inspicienta Peter Krajnc in Iztok Smeh.

Clug, po rodu iz Romunije, vodi mariborski Balet od leta 2003, s svojimi koreografijami, še posebej mojstrovino Radio and Juliet, pa je požel hvalo tako domače kot mednarodne javnosti. Z njegovimi predstavami je mariborski Balet gostoval na številnih gledaliških festivalih in v gledališčih po svetu, med drugim v Mariinskem gledališču v Sankt Peterburgu.