Celovečerni Clugov pripovedni balet Peer Gynt je pustolovsko koreografska zgodba o človeku, ki niha med sanjami in realnostjo, da bi našel samega sebe. Balet po istoimenski norveški dramski pesnitvi Henrika Ibsena iz leta 1867 in na glasbo Edvarda Griega se dogaja na različnih in zelo oddaljenih koncih sveta ter opisuje usodo oportunističnega popotnika, ki se na stara leta po vrsti pustolovščin vrne domov. Peer se poskuša pobotati s svojo prvo ljubeznijo Solveig, ki ga je vse življenje zvesto čakala in predstavlja njegovo zadnjo možnost za odrešitev. Sledeč tradiciji neoklasičnega pripovedovanja Clug gledalce popelje v kraljestva opojne samoironije, absurda in nadrealizma.

Predstava je takoj navdušila tako občinstvo kot strokovno kritiko doma in v tujini. Po praizvedbi v Mariboru je bila uprizorjena na številnih svetovnih baletnih odrih, najodmevnejša postavitev je bila v začetku lanskega leta v Dunajski državni operi, so sporočili iz SNG Maribor.

Moskovsko gledališče Bolšoj se ponaša z bogato zgodovino, ki sega v leto 1776. Državni akademski Veliki teater Rusije, ki si je primat zagotovil po oktobrski revoluciji, je eden glavnih simbolov ruske države in njene kulture. Na repertoarju ima rusko operno-baletno klasiko, vključno z 20. stoletjem, pa tudi dela iz svetovne glasbene zakladnice.

Beseda "bolšoj" v ruskem jeziku pomeni "velik ali velika". In Bolšoj je eno največjih baletnih gledališč na svetu s približno 220 plesalci. Čeprav velja za enega najstarejših baletnih ansamblov, je svetovno slavo dosegel v začetku 20. stoletja, ko je Aleksander Gorski začel razvijati edinstveno slogovno identiteto ansambla, za katero sta značilni barvitost in drznost, saj tehniko in atletizem združuje z ekspresivnostjo in dramatično intenzivnostjo. Zgodovinsko gledano pa so bili Bolšojevi baletni plesalci nenehno rivali z baletom Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga, ki jih odlikuje bolj čist in prefinjen klasicizem.

Bolšojeva gledališka stavba iz leta 1856 se nahaja v samem središču Moskve. Od leta 2002 ima ob zgodovinski dvorani še nov oder, na katerem bodo nastopili mariborski baletniki. Po intenzivni rekonstrukciji med leti 2005 in 2011 sodi gledališče Bolšoj med najbolje tehnično opremljene gledališke zgradbe na svetu.

Umetniški direktor mariborskega Baleta Clug je lani za moskovski Bolšoj koreografiral Petruško na glasbo Igorja Stravinskega, v prihajajoči 244. sezoni gledališča pa bo na glasbo Schnittkeja in Šostakoviča koreografiral Mojstra in Margareto.

Mariborski baletni ansambel, ki gostuje po vsem svetu, je s Clugovimi koreografskimi kreacijami zadnje desetletje tradicionalno gost prestižnih ruskih baletnih odrov, največkrat v zibelki baleta, v Sankt Peterburgu, kjer je v Mariinskem gledališču nastopal na znamenitem festivalu Zvezde belih noči ter trikrat v okviru festivala Dance Open v Aleksandrinskem gledališču, in sicer s Clugovima baletoma Sacre du printemps in Peer Gynt ter z baletnim trojčkom Leva desna, leva desna.

Kot je v ponedeljek poročal časnik Večer, so vstopnice za obe predstavi Peer Gynt skoraj razprodane, poseben kompliment za mariborski ansambel in njegovega umetniškega vodjo pa je, da se z izrazito sodobno odrsko baletno postavitvijo predstavljajo v svetovnem epicentru klasičnega baleta.