Kot je povedala na včerajšnji novinarski konferenci v Kranju, festival uresničuje svoje poslanstvo - spodbuja dramsko pisavo in uprizarjanje slovenske dramatike ter tudi promocijo slovenske dramatike v tujini. Zlasti glede slednjega pa bi lahko ob večjih sredstvih naredili še precej več. Predvsem bi si želeli prevesti vsa nominirana besedila, a v obstoječih zmožnostih lahko prevedejo le Grumovega nagrajenca.
"Festival je izjemno pomemben za promocijo dramatike, ne le ker nagrajuje najboljše tekste, temveč tudi produkcijo," je izpostavila letošnja selektorica Tea Rogelj, ki šteje kranjski festival za enega od dveh najpomembnejših slovenskih gledaliških festivalov. Prepričana je, da se dramatika brez takšnega festivala ne more razvijati.
Letošnji festival vključuje kar 25 dogodkov. Med njimi je osem tekmovalnih predstav, pet spremljevalnih in štiri predstave mednarodnega programa. Selektorica se je namreč odločila za maksimalno število uprizoritev, ki jih omogoča pravilnik festivala. Pri tem si bo tri predstave treba ogledati v Ljubljani, saj kranjski oder zanje ni ustrezen.
Za dodatno predstavo bodo poskrbeli v okviru seminarja avdiodeskripcije, s katerim želijo povečati dostopnost gledališča slepim in slabovidnim. Že tradicionalni dogodki v okviru Tedna slovenske drame pa so dan nominirancev, bralne uprizoritve študentov ter okrogla miza, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Tretje leto zapored bo potekalo tudi srečanje oblikovalcev maske v slovenskih gledališčih.
Še posebej dolgo tradicijo pa imajo delavnice dramskega pisanja. "Naše več kot 15-letno prizadevanje s temi delavnicami je že obrodilo sadove," je prepričana Drnovščkova. O tem priča podatek, da je letos na natečaj za mladega dramatika prispelo kar 14 besedil, opazen pa je tudi velik preskok v kakovosti besedil, ki so večinoma že primerna za odrsko uprizoritev.
Tudi med besedili za Grumovo nagrado za najboljše novo slovensko dramsko besedilo poleg besedil že uveljavljenih avtorjev izstopajo še nekateri drugi. "To kaže na neko pozitivno tendenco v razvoju slovenske drame," je ocenila članica žirije za Grumovo nagrado Klavdija Zupan.
Kot je povedala umetniška vodja Prešernovega gledališča Marinka Poštrak, se jim zdi posebej razveseljivo tudi to, da so tisti, ki so pred desetimi in več leti hodili na delavnice dramskega pisanja, sedaj med nagrajenci in nominiranci, pa tudi mentorji delavnic. Letos se bo tako v tej vlogi preizkusila Simona Semenič, ki je znova tudi med nominiranci.
Grumovo nagrado bodo podelili ob zaključku festivala 8. aprila, ko bodo razglašeni še dobitniki nagrade za najboljšega mladega dramatika, Šeligove nagrade in nagrade občinstva za najboljšo predstavo ter Grün-Filipičevega priznanja za dosežke v slovenski dramaturgiji.
Že v uvodu v 47. tedna slovenske drame, na svetovni dan gledališča, pa bodo podeljene nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Nagrajence je izbrala strokovna žirija v sestavi Judita Zidar, Primož Jesenko in Neda Rusjan Bric.
Veliki bršljanov venec za življenjsko delo bo prejela igralka Jana Osojnik, ki je svoj življenjski opus na področju dramske umetnosti posvetila radijskemu mediju. Njen glas se je zapisal v kolektivni spomin celih generacij staršev in otrok. Njen opus obsega več kot 180 projektov s področja radijske igre.
Odličje Marija Vera za življenjsko delo bo šlo v roke igralcu SNG Maribor Petru Boštjančiču. "Za njegovo čvrsto močjo telesa in razločno izrečeno besedo, ki želi utemeljitev za vsako psihološko potezo, tiči subtilen igralski interpret," je med drugim zapisala žirija.
Priznanje Bršljanov venec je žirija dodelila Petri Pogorevc za vodenje Knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), nagradi za igralske dosežke v preteklem letu pa igralki SNG Nova Gorica Arni Hadžialjević in igralcu MGL Gregorju Grudnu.