Kot so zapisali v gledališču, sta bazoviška gmajna in opensko strelišče postala simbola določenega časa, zgodovinskih dejstev in idealov mladih ljudi, ki so verjeli v spremembe tudi v kriznih, skrajno nenaklonjenih časih. "Za preobrat so prevzeli tudi odgovornost in so postavili interes skupnosti pred lastnim interesom."

Kot primer tega političnega in ideološkega zagona so izpostavili Ferda Bidovca in Pinka Tomažiča, ki sta ob letošnji 90-letnici bazoviških junakov in 80-letnici openskih junakov postala snov za predstavo, ki jo je ustvarila mlada umetniška ekipa.

"Zamisel, ki je vodila avtorico in režiserko predstave Patrizio Jurinčič Finžgar, je bila predvsem želja po raziskovanju meje med junakom in človekom. Na tovrstne like prepogosto gledamo kot na spomenike, medtem ko bi jih globlje razumevanje njihove človeške plati spremenilo v vzornike, nositelje temeljnih vrednot, borce za pravičnejši svet, ki bi jih potrebovali tudi danes v spremenjenih, na drugačen način kriznih razmerah," so zapisali v gledališču.

Z branjem dokumentov in pisem je sestavila nekoliko drugačno podobo znamenitih likov, kjer je našla prostor za zgodovinska, a navadno bolj zapostavljena dejstva: na primer, da je Tomažičev najzgodnejši znak upora petje slovenskih ljudskih pesmi, kot tudi, da se je spoštljivo izrazil o duhovniku, ki ga je obiskal tik pred ustrelitvijo, ali da je Tomažiča in Bidovca povezovala ljubezen do planin. "Resnica teh dveh likov je veliko kompleksnejša od kateregakoli površnega branja, katalogiziranja, instrumentalizacije," so še zapisali v gledališču.

V vlogah tržaških domoljubov nastopata igralca Primož Forte in Nejc Kravos. Izvirno glasbo je napisal Ilija Ota, videoprojekcije, ki dopolnjujejo dramaturgijo predstave, pa je ustvaril Cosimo Miorelli.