Pogovor je moderiral dramaturg in lutkovni ustvarjalec Anže Virant, ki ravno zbira vso dokumentacijo za pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi. Med goste so povabili tudi osebje Ministrstva za kulturo, ki pa so obisk zadnji trenutek odpovedali. Tako je bil glavni govorec predstavnik društva Asociacija Tadej Meserko. Slednji je spregovoril prvi. Pravi, da je ministrstvo zakopano v dogme, zaradi katerih ne pride do dialoga. Paradoksalno imajo sicer telesa, v katerih naj bi se dialog vršil, a je njihova vloga le podajanje mnenj, ki jih ministrstvo ne potrebuje upoštevati.
Publiko, ki so jo sestavljali samozaposleni v kulturi, institucionalni delavci in mladi, je razburkala novica, da želi ministrstvo prenesti financiranje nevladne kulturne dejavnosti pod eno streho oziroma agencijo. Problem nastane predvsem zaradi nejasnosti vloge agencije, saj nič v zvezi z njo ni dovolj definirano v zapisih z ministrstva. Po daljiši debati je v prostoru prevladalo mnenje, da gre pri ustanovitvi agencije le za željo po ločevanju vladnega od nevladnega in prelaganje bremen iz ministrstva na novo ustanovljene agencije. Kot mladi podoči kulturni delavec večkrat obiščem podobne okrogle mize, saj se iz izkušenj starejših govorcev in udeležencev lahko nekaj naučim. Tudi tokrat sem pričakoval podobno, a naletel na presenečenje. Virant in Meserko sta komajkdaj uspela peljati pogovor v svojo smer, saj ju je publika samozaposlenih zasipala z vprašanji o novem zakonu, načrtu NPK do 2025, sindikatu ipd., hkrati pa delila svoje izkušnje z zmedo, ki nastane ob pridobivanju statusa samozaposlenega. Nemo spremljanje dogajanja mi je ponudilo dokaz, kako zelo nejasno definirano je to območje.
Po kar dolgem segmentu vprašanj in odgovorov smo debato premaknili v svet lutkarstva, kjer se problem pojavi že takoj na začetku. Animator in lutkovni tehnolog (ta, ki ustvari lutko) sta edina dva poklica v naboru poklicev za status samozaposlenega. Drugi problem je dejstvo, da lutkarskih ustvarjalcev ni v komisijah za izbor prijavljenih na razpis. Debata na to temo se zaključi z željo po uvedbi statusa samozaposlenega lutkovnega umetnika. Na tej točki se je oglasil član odbora za kulturo v državnem zboru, ki je želel ostati anonimen. Pomembno je poudariti, da je prišel kot del publike in ne eden od sodelujočih na okrogli mizi. Član odbora nam je zagotovil, da ideja o agenciji nima podpore, saj jo razumejo kot razbremenitev ministrstva, ki bi se s tem moralo ukvarjati. Spodbudil nas je k vlaganju priporočil politikom in obljubil, da bo govoril z državno sekretarko za kulturo glede situacije, v kateri so se znašli lutkovni ustvarjalci.
Pogovor smo morali zaradi natrpanih urnikov na tej točki zaključiti. Trajal je približno dve uri in bil izredno produktiven. Sogovorca sta prijazno odgovorila na vsa vprašanja samozaposlenih v kulturi, mi – mladi – pa smo uspeli izvedeti nekatera zanimiva dejstva, ki nam bodisi otežujejo bodisi olajšujejo bližajoči se “boj” za status samozaposlenega kulturnika. Okrogla miza je bila vredna obiska, treba pa je poudariti, da je to le začetek in da moramo vsi, ki smo vpleteni v umetnost združiti moči v ustvarjanju boljših pogojev za bodoče generacije kulturnikov.
***
Tekst je nastal za festivalski blog, ki nastaja v okviru kritiško-novinarskega seminarja, ki v času 9. Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije (Lutkovno gledališče Maribor) poteka v sodelovanju s spletnim portalom Koridor – križišča umetnosti in KUD Moment.
Mentorica seminarja in urednica bloga je dramaturginja in gledališka kritičarka Zala Dobovšek. Sodelujejo: Tjaša Bertoncelj, Katja Gorečan, Maša Jazbec, Maša Radi, Nika Švab, Benjamin Zajc