Vas zanima, kakšna stališča imajo posamezne politične stranke do kulture, posebej do področja gledališča, do sprememb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, do sprememb v kulturni administraciji, kadrovanju ipd.? Na portalu SiGledal bomo v tednu pred volitvami vsak dan od torka do petka objavili dve vprašanji z odgovori političnih strank, ki kandidirajo na decembrskih predčasnih volitvah v državni zbor. Vprašanja je pripravilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije.
Kakšno je stališče vaše stranke do kulture kot ustavne kategorije?
Demokratična stranka dela: Demokratična stranka dela se zaveda, da je kultura poleg šolstva, zdravstvenega in socialnega varstva nujen predpogoj za ohranitev države in jezika posameznega naroda.
DeSUS: Kulturi pripisujemo izjemni pomen, saj danes v globaliziranem svetu le kultura in jezik zagotavljata obstoj nacije.
LDS: Za LDS je pomembno, da država v čim večji meri zagotavlja avtonomijo kulturni in umetniški ustvarjalnosti, ki je zapisana tudi v ustavi. Država mora spodbujati umetniške presežke in zagotavljati odprte povezave z evropskimi in svetovnimi kulturami.
Lista Virant: Brez izjeme bomo spoštovali ustavno določilo o zagotovitvi svobode umetniškega ustvarjanja, varstvu avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške dejavnosti, in o svobodnem izražanju – ali bolj sodobno: zavzemali se bomo za spodbujanje kulturne dejavnosti v slovenskem jeziku in obenem spodbujali raznolikost ustvarjalnosti različnih narodnostnih skupnosti v Sloveniji, ki bogatijo skupni kulturni prostor.
Naprej Slovenija: Kultura je tudi omika, civiliziranost, humanost, etika, jezik, narodove korenine … je resnica, ki jo zmore kulturen človek. Kultura je življenje, kjer človek postane pokončen, plemenit, pošten in pravičen. Ustavo so napisali le eni, ki hočejo imeti oblast tako, da bi kultura služila njihovim ciljem.
NSi: Kulturno politiko po vsebinski plati uvrščamo med državotvorne resorje, saj je kultura bistveno pripomogla k osamosvojitvi slovenske države in še danes osmišlja njen obstoj, osmišlja pa tudi posameznikovo dejanje in nehanje.
Pozitivna Slovenija – Lista Zorana Jankovića: Pozitivno! Ustavo spoštujemo, a jo moramo vsi skupaj znati tudi udejanjati. Zato smo v volilni program Liste Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija zapisali, da mora kultura postati vladna kategorija – in kot takšna je konstitutivni del celotnega programa.
SD: Kultura je eden od najpomembnejših konstitutivnih elementov naroda, je »cement« družbenega tkiva. Njena vloga je velika, saj je vseprisotna, torej državotvorna, četudi se tega pogosto ne zavedamo. Socialni demokrati bomo nadaljevali naša prizadevanja, da bo kultura vključena v razvojne vsebine nacionalnih strateških dokumentov ter imela pomembno vlogo pri izhodu Slovenije iz krize, kar smo zapisali tudi v izhodiščih kulturnega programa.
SDS: Kultura ima v slovenski zgodovini izjemen nacionalno afirmativen in ohranitveni pomen, ki je rasel iz jezika, se aktivno politično povzpel v taborskem gibanju in se obdržal do slovenske osamosvojitve v samostojno državo. Temelji za slovensko državo so tako zgodovinsko postavljeni na slovenski kulturi.
SLS: SLS je ena redkih strank, ki je v svojem programu kulturi posvetila pomembno mesto. Njene ustavne in konstitutivne vloge tako za narod kot za posameznika pa se ne zavedamo le na papirju in v predvolilnih dokumentih, pač pa tudi v okviru svojega delovanja. Zato smo na kulturnem področju razvili vizijo, ki jo bomo izpeljali s pomočjo natančno izdelane strategije.
SEM – Si: Po našem mnenju je kultura gonilna sila vsake uspešno razvijajoče se družbe in bi zato morala dobiti vidnejše mesto tudi v slovenski družbi. V SEM – Si smo poleg tega enotni, da v primerih obnove stavb, ki so zaščitene kot kulturna dediščina, kapital in njegovi interesi ne bi smeli imeti prevladujočega vpliva na institucije, ki so pristojne za izdajo soglasji in strokovnih smernic posameznih obnov.
SMS Zeleni: Kultura je zelo širok pojem. Ne pokriva samo področja umetnosti, ampak je po eni strani vrednota, po drugi strani pa slika nekega naroda. Kultura se kot področje ne more financirati sama zase, vendar je prav, da je primerno ovrednotena in nadgrajena. Pri tem ne smemo zanemariti njene vloge pri konstituiranju našega naroda, ki se je dolga stoletja, če ne celo tisočletja, glede na to, da ni imel svoje države, ohranjal ravno zaradi kulture in jezika.
Vlogo povezovalca in ohranjevalca našega naroda imata kultura in jezik predvsem na obrobju slovenskega nacionalnega in kulturnega prostora. Tako smo lahko slišali izjavo nagrajenca letošnjega knjižnega sejma, gospoda Marija Mavra, da dokler bo slišati (v zamejstvu sicer) slovensko govorico, lahko govorimo o Slovencih.
Če je kultura ustavna kategorija, jo je potrebno tudi primerno umestiti v javni način življenja. To nam potrjujejo tudi členi v ustavi:
59. o umetniški ustvarjalni svobodi
60. o varstvu pravic iz umetniških dejavnosti
71. o spodbujanju kulturnega napredka na gorskih in hribovitih območjih
72. o zaščiti kulturnih znamenitosti in kulturnih spomenikov
SNS: Brez kulture narod ne obstoja, še posebej pa ne narod, ki je številčno tako omejen kot Slovenci.
TRS: Po našem mnenju je kultura življenjskega pomena za obstoj slovenskega naroda. Prepričani smo, da mora zasedati posebno mesto in da se pri obravnavanju kulture nikakor ne bi smeli zgledovati po tem, kako imajo to področje urejeno v drugih državah. Konec koncev se je naša nacionalna zavest izoblikovala in temelji ravno na kulturi, za razliko od drugih narodov, pri katerih je, denimo, državotvornost odigrala neprimerno pomembnejšo vlogo. Sicer pa bi se morali zavedati, da spada področje kulture v domeno javnega dobrega in ga kot takega tudi obravnavati.
Zares: Kultura kot ustavna kategorija utrjuje zavedanje, da so ohranjanje kulturne dediščine, svoboda izražanja misli, pravica do ustvarjalnosti in dostopnosti pomembne snovalke in sooblikovalke naše zavesti.
Kaj so prioritete vaše stranke na področju kulture in umetnosti?
Demokratična stranka dela: Prioriteta naše stranke na področju kulture in umetnosti je povečanje deleža za kulturne projekte in programe, ki je posledica optimalizacije in učinkovite reorganizacije delovanja Ministrstva za kulturo ter vključevanja Ministrstva za kulturo v procese javnih pozivov in razpisov programov na EU ravni.
DeSUS: Podpiramo vse oblike umetniškega ustvarjanja. Posebno skrb pa moramo nameniti rabi jezika.
LDS: Slovenska kultura potrebuje stabilna finančna sredstva, ki se morajo povečevati, potrebuje pa tudi kredibilnega ministra za kulturo, s katerim bo kulturni resor dobil večjo težo znotraj vlade. Menimo, da kultura ne more biti prostor varčevanja, mora pa biti racionalno in učinkovito organizirana. Prva naloga novega kulturnega ministra bo tako posodobitev koncepta proračunskega financiranja kulture z večjo finančno avtonomijo zavodov in s financiranjem javnih zavodov za čas trajanja mandatov direktorjev, kar bo zagotovilo avtonomijo, jasnost programskih konceptov, boljše načrtovanje in večjo gospodarnost poslovanja. – Če naj bo Slovenija odprta družba, mora biti odprta predvsem kulturno, mora biti multikulturna in multiidejna družba, zato je treba povečati vlaganja v kulturne izmenjave, promovirati slovensko kulturo drugod, uvažati najpomembnejše dosežke s področja kulture ter tako bogatiti in plemenititi slovensko kulturno ponudbo.
Lista Virant: Menimo, da je potrebno zagotoviti pogoje in sredstva, da se bo kulturna dejavnost in umetniško ustvarjanje razvijalo tako, da bodo imeli možnost najbolj nadarjeni umetniki in najbolj kreativni projekti, ne glede na to, ali umetniki delujejo znotraj institucij, ali so samozaposleni ali pa morda delujejo v t. i. neodvisni ustanovi. Tako stališče zahteva posodobitev zakonskih podlag v smeri dopolnil načina oblikovanja programa dela javnih zavodov, ki bi nastajal v večji interakciji z neinstitucionalizirano umetniško ponudbo. – Kot prioritete razumemo tudi dodatno podporo in pozornost programom, ki prečijo dejavnost drugih resorjev, predvsem šolstva (kulturna vzgoja, knjižničarstvo), pa tudi gospodarstva (trženje lokacij, kulturni turizem). Pomembno se nam zdi, spodbujati programe, ki imajo možnost črpanja evropskih sredstev (predvsem AV umetnost), pa tudi programe, ki svojo umetniško kreativnost usmerjajo k občinstvu in so uspešni pri pridobivanju referenc strokovne javnosti, tako doma kot v tujini. Selektivnemu subvencioniranju bi dodali možnost referenčnega sofinanciranja tistih kulturnih zvrsti, kjer je to možno, predvsem pri filmski in scenski umetnosti.
Naprej Slovenija: Ustvarjalnost in poustvarjalnost na področju kulture-umetnosti je del človekovih potreb, socializacije, družba je premalo kultivirana, zato tudi ni sonaravnega človekovega razvoja. Prednost dajemo ustvarjalni umetnosti, času, potrebam, izzivom, stvarnosti prilagojeni kulturi. Kultura je pomembna za razumevanje simbioze med ljudmi in naravo (včasih so imeli več bogov narave – Grki, Egipčani, da so imeli orientacijo ustvarjalne mavrice. Z enim bogom je avtoritarnost – tudi v kulturi.)
NSi: Varovanje kulturne dediščine, muzejska zakonodaja (povezovanje muzejev v mreže, ki zagotavljajo opravljanje državne javne službe na celotnem področju Slovenije in s poudarkom na mejnih območjih), skrb za slovenski jezik (podpora nadaljnjemu jezikovnemu razvoju na vseh tradicionalnih in novih področjih, zlasti visokem šolstvu, znanosti in IKT), skrb za izvirno slovensko literaturo in prevajanje kakovostnih tujih del, domovinska vzgoja, umetniško ustvarjanje in poustvarjanje.
Pozitivna Slovenija – Lista Zorana Jankovića: Pozitivna Slovenija predlaga pet ključnih točk za razvoj slovenske kulture, ki so vse usmerjene k temu, da kulturo približamo čim več prebivalcem Slovenije in preko nje zvišujemo kakovost življenja. Program bo te usmeritve dosegal z novimi strateškimi vezmi, ki kulturi zagotavljajo pomemben razvojni zagon: ustvarjajo novo občinstvo, nove ustvarjalce, nove deležnike, ki bodo polje kulture razširili in okrepili. Pet zavezujočih in merljivih ciljev bo določalo ukrepe, s katerimi bo slovenska kultura presegla sedanje stanje:
1. Povečati dostopnost kulture za vsakega prebivalca in prebivalko Slovenije: znižati povprečno ceno knjige z 19,43 evrov v letu 2010 za 15 % in v enakem odstotku povečati obseg prodanih knjig do leta 2015; povečati obisk v 29-ih poklicnih gledališčih z 782.000 v letu 2009 za 20 % do leta 2015; povečati število obiskovalcev kinopredstav z 2.418.000 v letu 2008 za vsaj 20 % do leta 2015; povečati obisk slovenskih muzejev in galerij z 2.455.000 v letu 2008 za najmanj 20 % do leta 2015; povečati število članov slovenskih splošnih knjižnic z 504.358 v letu 2010 in število obiskov splošnih knjižnic z 9.538.406 v letu 2010 za najmanj 15 % do leta 2015; povečati število obiskovalcev 19-ih profesionalnih glasbenih orkestrov od 94.000 obiskovalcev v letu 2009 za vsaj 20 % v letu 2015 itd.
2. Vsak otrok v osnovni šoli bo deležen kakovostnih kulturnih vsebin in s tem spodbujen k ustvarjalnosti: vseh 786 osnovnih šol v Sloveniji bomo vključili v programe kulturne vzgoje, v katerih aktivno sodelujejo umetniki; ustvarili nov model kulturno-umetnostne vzgoje, ki enakovredno vključuje resorja kulture in šolstva.
3. Vsaka izmed 129 slovenskih srednjih šol bo vsaj enkrat letno sodelovala v kulturnih programih, namenjenih mladim, ter jih tako spodbujala k ustvarjalnosti. Ustvarili bomo nov model kulturno-umetnostne vzgoje za to občutljivo ciljno skupino, ki bo zlasti z urbanimi in sodobnimi kulturnimi izrazi mlade usmerjal k ustvarjalnosti in kakovostnemu preživljanju prostega časa.
4. S ciljno podporo razvoju kreativnih industrij (arhitekturi, oblikovanju, modi, novim medijem), pa tudi tistim kulturnim področjem, ki dosežejo širok krog občinstva (glasba, tiskani in elektronski mediji, film) med prebivalci Slovenije ustvarjati novo podobo slovenske kulture kot odprte in komunikativne ter promovirati njen ustvarjalni naboj. Kakovost je tu osnova opredelitve javnega interesa, generiranje novega občinstva pa generira nove ustvarjalce.
5. S kulturo kot pomembno ekonomsko kategorijo, dejavnikom socialne kohezivnosti in kakovostnega preživljanja prostega časa dvigniti kakovost življenja vsakega posameznika v Sloveniji, z razvojem kulturnega turizma v Sloveniji pa jo tujcem približati kot kulturno privlačno deželo.
SD: Naše prioritete so posodobitev strateških dokumentov s področja kulture (resoluciji o nacionalnih programih za kulturo in jezikovno politik), uveljavitev slovenskega jezika v domačem in mednarodnem okolju, izboljšanje pogojev za delovanje ljubiteljske kulture (spremembe na področju plačevanja avtorskih pravic), mednarodna promocija kulturne dediščine, zvišanje standardov v knjižničarstvu (ukinitev članarin v splošnih knjižnicah, posodobitev prostorov), modernizacija medijskih zakonov in ustvarjanje spodbudnega umetniškega okolja (spremembe v sistemu plač, umetniške akademije).
SDS: Načrti, ki jih ima SDS na področju kulture, so: v prvih desetih dneh bomo skrajšali Nacionalni program za kulturo v strateški načrt delovanja, v nadaljnjih stotih dneh pa bomo pripravili interni del prejšnjega nacionalnega programa v spremenjenih kriznih okoliščinah z vsemi kazalci vred, ki bo zagotavljal okvir za nadaljnje delo in bo hkrati dovolj finančno fleksibilen. Prav tako bomo preverili stanje vseh bistvenih infrastruktur v gradnji, v nadaljnjih stotih dneh pa bo pripravljen fleksibilen načrt za postavitev infrastrukture, ki jo v spremenjenih gospodarskih okoliščinah zmoremo. V desetih dneh bomo preverili stanje za ustrezno izpeljavo Evropske prestolnice kulture ter stanje pri pisanju zakonov, ki jih je Ministrstvo za kulturo terminsko dolžno poslati v Državni zbor, pa so zastali. V stotih dneh pa bomo vladi predložili tiste zakone, ki so bili že najavljeni in pripravili seznam tistih, ki stojijo v dolgoletnih strateških načrtih in bodo v zdajšnjih okoliščinah odloženi.
SEM – Si: Na področju kulture si bomo prizadevali za čim bolj samostojno delovanje zavodov in drugih izvajalcev umetniških programov ter za urejen sistem financiranja aktivnosti zavodov in posameznikov, ki delujejo na področju kulture. Poleg tega se zavzemamo za enake možnosti ustvarjanja v kulturi in dostopa do kulturnih vsebin.
SLS: Pri SLS mislimo, da imamo kvalitetno mrežo javnih zavodov, ki pa potrebuje skupno vizijo in strateško vodenje. Zato program SLS na področju kulture predvideva reorganizacijo in prestrukturiranje javnih zavodov na področju kulture kot prednostno nalogo, kar bo vključevalo tudi prilagajanje specifiki različnih dejavnosti, ki nimajo ustrezne organizacijske strukture.
SMS Zeleni: Naša stranka si prizadeva za enoten kulturni prostor, za skrb za kulturno dediščino, za enakovreden kulturni napredek v celi Sloveniji, torej za decentralizacijo kulture, za to, da bi se, dokler se ne formirajo pokrajine, kulturni domovi, čeprav so ustanovljeni v lokalnih skupnostih, lahko delno financirali tudi iz državnih sredstev, za ohranitev gledališč izven Ljubljane, za boljše pogoje samozaposlenih v kulturi, za ohranjanje delovanja kulturnih društev. Pričakovali bi večjo zagonsko pomoč ob začetku poslovanja novih kulturnih hiš, npr. v nepovratnih finančnih sredstvih za določene projekte.
SNS: Varovanje slovenskega jezika, zbiranje in varovanje slovenske kulturne in umetniške dediščine, zagotavljanje normalnega življenja in razvoja kulturnikov in umetnikov, podpora ljubiteljski kulturi.
TRS: Kulturi je potrebno zagotoviti mesto, ki ji po njeni zgodovinski vlogi v našem prostoru gre. Mnenja smo, da je potrebno enakomerno podpirati tako kulturo, ki deluje v okviru institucij, kot tudi neodvisno umetniško produkcijo in po najboljših močeh zagotoviti ustvarjalcem pogoje, v katerih bodo lahko nemoteno delali. Z drugimi besedami: prepuščanje kulture izključno zakonitostim trga se nam zdi nesprejemljivo. Trg lahko sicer delno kroji posamične segmente znotraj kulturne produkcije, vendar pa bi bilo preveliko prepuščanje kulturnega življenja trgu, ki obsega vsega dva milijona prebivalcev, enako obsodbi kulture na smrt. Seveda pa je tu potrebno tudi razlikovati med posamičnimi segmenti kulturne produkcije, saj so nekateri že po svoji naravi bolj podvrženi trgu kot drugi.
Zares: V bližnji prihodnosti nedvomno skrb za stabilen proračun, saj bodo razmere silile k varčevanju – v kulturi pa lahko to načne njene pridobljene standarde in ustavi razvoj ustvarjalnosti – tako institucionalne kot tiste, ki deluje zunaj institucij in je še posebej ranljiva. – Pri novem prerezu sredstev iz EU (nova finančna perspektiva po 2013) bi razdelili drugače kot pred štirimi leti in namenili kulturi več kot takrat, ko je kulturi (vsaj za infrastrukturo) pripadalo le dobrih 60 milijonov (za 4 leta in za vsa vlaganja v gradnje in obnove). EU denar bo namreč edini realni vir za investicije. In tokrat bo Evropska unija namenila več sredstev za kulturo, izobraževanje in ustvarjalnost, Slovenija jih mora čim bolje izkoristiti.
Sicer pa: jezik (uvedbe ničelne stopnje davka na dodano vrednost pri knjigi z alternacijo domačega povračila davka, tudi v prid NUK2 in umetniških akademij). Ne odmikamo se od trenda pravičnejše in nujne prerazdelitve sredstev v prid filmu in AV produkciji. V programu izpostavljamo tudi kulturne in kreativne industrije, ki jih razumemo kot vzorčno prepletanje delovanja med različnimi politikami. Potrebna je ureditev javnih zavodov z boljšo zakonodajo (zakonodaja pripravljena, predvidena tudi ureditev ustanoviteljskih razmerij javnih služb na področju kulture), vztrajali bomo na nadaljnjem vzpodbujanju nevladnega sektorja in na vnosu vsebin revitalizirane (in načrtovane) kulturne dediščine v luči kulturnega turizma.
Prioritete so projekti, ki so sofinancirani iz EU sredstev in so nekateri že v teku (Lanthieri v Vipavi, UGM – Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Maribor, Rajhenburg, Strmol, grad Grm v Novem mestu za potrebe arhiva, prenova Narodne galerije v Ljubljani, muzejski depoji v Pivki itd.). V novi finančni perspektivi EU in iz proračunskih sredstev so prioritete na področju kulture: Drama SNG Ljubljana, knjižnica v Mariboru, Arhiv RS na Roški, Prirodoslovni muzej v Ljubljani, posodobitev vojašnice na Metelkovi v Ljubljani za potrebe nevladnega sektorja, zaključek prenove Cankarjevega doma ...).