Vas zanima, kakšna stališča imajo posamezne politične stranke do kulture, posebej do področja gledališča, do sprememb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, do sprememb v kulturni administraciji, kadrovanju ipd.? Na portalu SiGledal bomo v tednu pred volitvami vsak dan od torka do petka objavili dve vprašanji z odgovori političnih strank, ki kandidirajo na decembrskih predčasnih volitvah v državni zbor. Vprašanja je pripravilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije.
Kaj namerava vaša stranka narediti z notranjo reorganizacijo samostojnega Ministrstva za kulturo? Koliko zaposlenih na ministrstvu za kulturo je preveč?
Demokratična stranka dela: Strokovno je treba preveriti upravičenost obstoja nekaterih agencij in uradov. – Pravne službe posameznih oddelkov/direktoratov je potrebno združiti, saj so neučinkovite, drage, nepovezane in segmentirane, vzpostaviti enotne pravilnike delovanja vseh direktoratov in oddelkov, jasno razmejiti pristojnosti posameznih oddelkov v posameznih postopkih (enoten in enakopraven postopek za pridobitev statusa društva v javnem interesu, pridobitve statusa samostojnega kulturnega delavca …), poenostaviti (zmanjšati) birokracijo, razpise narediti prijaznejše uporabnikom in poostriti kriterije za izvedbo in razvoj projektov in programov, vzpostaviti mehanizem neizplačila ter ustrezne kriterije. – Prav tako je potrebno na Ministrstvu za kulturo začeti proces združevanja oz. povezovanja dela posameznih direktoratov ter izkoristiti notranje strokovne kadre zaposlenih ter posledično zmanjšati število zunanjih sodelavcev. – V celoti je potrebno ločiti investicije in programe v pogodbah, sklenjenih z izvajalci, z zakonom prepovedati izplačilo sejnin uslužbencev ministrstva, ki sodelujejo v upravnih odborih in/ali strokovnih komisijah zavodov, ki jih je ustanovilo ministrstvo.
DeSUS: Neodgovorno bi bilo govoriti v procentih dokler ne izvedemo analize vseh pristojnosti in nalog.
LDS: Predlagamo zmanjšanje ministrstev na osem in v tem okviru Ministrstvo za kulturo ostaja samostojno, posebej pa izpostavljamo, da morata biti kultura in umetnost vključeni v vse pomembne vladne strategije (turizem, zunanja politika, gospodarstvo, šolstvo ...). Zaposlenih na ministrstvu ne nameravamo odpuščati, je pa potrebno njihovo postopno zmanjševanje z rednimi odhodi in upokojitvami. – Ministrstvo za kulturo je potrebno organizirati kot učinkovit, dinamičen in strokoven javni servis na področju kulture, ki bo z odpravo nepotrebnih administrativnih ovir poskrbel za izboljšanje položaja ustvarjalcev in izvajalcev kulturnih programov in projektov ter vzpostavitev enostavnejših in preglednejših postopkov razdeljevanja proračunskih sredstev. Potreben je kontinuiran, konstruktiven in čim bolj operativen dialog z nevladnimi organizacijami in ustvarjalci, skozi katerega bo omogočena formalna ureditev njihovega statusa, stabilnost financiranja in tudi zaščita le-tega, še zlasti v kriznih časih, kot so sedaj.
Lista Virant: Odgovor na to vprašanje je odvisen od koalicijskih pogajanj. Če bi se izkazalo, da hujšanje države zadeva tudi Ministrstvo za kulturo, bi bilo gotovo Ministrstvo za šolstvo najbolj primerno za sobivanje kulture pod isto streho. Vendar pa združevanje ne sme pomeniti izgube avtonomnosti tega področja. O odpuščanjih zaradi preštevilčnosti v našem programu ni govora.
Naprej Slovenija: Ministrstvo za kulturo je lahko le del sistema vzgoje in izobraževanja, samo zase je potrošnik denarja, ki bi ga sicer morali prejemati ustvarjalci kulture.
NSi: Večjo pozornost je treba nameniti temu, kako se finance usmerjajo in dopolnjujejo z drugimi (nefinančnimi) ukrepi, od zakonodajnih do nadzornih in tudi kadrovskih. Nedopustno je tudi omahovanje ministrstva za kulturo in nekaterih drugih organov pri odločanju o varovanju posameznih spomenikov v zadnjem mandatu (Vodnikov trg, Kolizej). Zaposlenih na MK morda ni preveč, gotovo pa niso vsi strokovno in delovno zadosti angažirani. Če bo prišlo do sprememb v številu ministrstev in njihovi sestavi, naj bi resor MK obsegal kulturo, medije in skrb za Slovence zunaj Slovenije.
Pozitivna Slovenija – Lista Zorana Jankovića: Preveč ni nihče, učinki dela ministrstva pa so prešibki, saj so področja nepovezana, kar najbolj nazorno pokaže osnutek Nacionalnega programa za kulturo, ki so ga pripravili javni uslužbenci. Uvedli bomo timsko delo in takoj definirali glavne cilje MK. Reorganizacija ni prioriteta, prioriteta je konkretno projektno delo.
SD: Na ministrstvu za kulturo je treba postaviti jasne prvenstvene pozicije ter olajšati delovne procese in komunikacijo navzven. Načela reorganizacije morajo biti razvidnost, enostavnost in učinkovitost. Reorganizacijo načrtujemo z oblikovanjem posebne službe za velike investicije in upravljanja premoženja na ravni države in z zagotovitvijo samostojne službe za slovenščino in za manjšine. – Socialni demokrati se sicer zavzemamo za reorganizacijo državne uprave z desetimi ministrstvi, eno izmed njih naj bi bilo pristojno za izobraževanje in kulturo. Na skupen nastop gledamo zlasti s stališča priložnosti za okrepitev medsektorske povezanosti, ki bo okrepila zavedanje o pomenu kulture za našo prihodnost.
SDS: O tem, če in kakšno reorganizacijo Ministrstva za kulturo bi naredili, bomo šele presodili. Združevanja ministrstev bodo, saj je prvi korak pri zmanjšanju stroškov države in povečanju njene učinkovitosti ravno zmanjšanje števila ministrstev na deset. Smiselno je združevanje ministrstev, ki so vsebinsko povezana. Številna ministrstva za kulturo po Evropi in svetu so povečini združena z izobraževanjem.
SEM – Si: SEM – Si se ne zavzema za ohranitev samostojnega Ministrstva za kulturo. SEM – Si si namreč prizadeva za manjše število ministrstev v celoti saj menimo, da bi na ta način lažje in hitreje prihajali do konkretnih rešitev na posameznih področjih tudi v kulturi.
SLS: Glede na nujno potrebno racionalizacijo javne in državne uprave bo velik uspeh, če bomo število delovnih mest lahko ohranili. Pri SLS smo prepričani, da je racionalizacija možna v vseh segmentih delovanja ministrstva za kulturo, ne le kadrovskem, zato bomo na kadrovskem področju delovali predvsem v duhu medsektorskega in medresorskega prestrukturiranja in prerazporejanja. SLS bo v okviru racionalizacije delovala v smislu zmanjševanja mase plač, ne pa zniževanja plač zaposlenih. Prepričani smo, da uravnilovka v sistemizaciji javnih uslužbencev ni ustrezna in da mora obstajati tako možnost nagrajevanja prizadevnih in vrhunskih kadrov kot tudi destimulacije neustreznih delavcev, zato se bomo poleg usklajevanja plač z inflacijo zavzemali tudi za drugačno sistemsko politiko nagrajevanja.
SMS Zeleni: To je stvar strokovnjakov, ki poznajo delovanje tega organa. Najprej je treba narediti natančno analizo delovanja Ministrstva in šele nato poseči v reorganizacijo. Kar zadeva višek zaposlenih, pa menimo, da tega problema ni mogoče rešiti čez noč. Načrtujemo uvedbo neodvisne kadrovske banke, skozi katero se bodo transparentno izvajale vse potrebne premestitve.
SNS: Po naši oceni je smiselno povezati ministrstvo za kulturo z ministrstvom za šolstvo, saj se v učnem procesu razvija čut in odnos do kulture ter umetnosti. Na ministrstvu za kulturo je preveč vsaj ena tretjina zaposlenih.
TRS: Za razliko od večine ostalih strank v stranki TRS ne zastopamo stališča, da je nujno potrebno krčiti kadrovsko strukturo ministrstev. Zagovarjamo mnenje, da je potrebno, preden začnemo govoriti o krčenjih in reorganizacijah, natančno preučiti in opraviti podrobno analizo obstoječega stanja na ministrstvih, in mednje seveda sodi tudi ministrstvo za kulturo. Šele na podlagi poglobljene strokovne analize bo mogoče ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način je reorganizacija sploh potrebna. Glavni cilj kakršnekoli reorganizacije mora namreč biti povečanje učinkovitosti posameznih služb na ministrstvih in ne zgolj varčevanje, ki bi v končni konsekvenci lahko učinkovitosti celo škodovalo. Govorjenje o tej problematiki kar na pamet se nam zdi poceni predvolilna demagogija. – Popolnoma jasno je tudi, da se bo ob morebitni reorganizaciji ali celo krčenju potrebno nasloniti na mnenje strokovne javnosti, med katero sodijo tudi stanovska društva, saj lahko do dobrega rezultata pridemo predvsem na podlagi strokovnih kriterijev in ne zgolj ekonomskih kazalcev.
Zares: Vsako ministrstvo mora najti svoje mesto v mreži vseh ministrstev – povezovanje, prepoznavanje skupnih imenovalcev. Zdaj to delamo z razvojno naravnanim proračunom zaradi povezovanja, ne pa odtujevanja posameznih resorjev. Tako zastavljen proračun (vključuje projektno in finančno povezovanje) je pobratil kulturo z znanostjo (digitalizacija), zunanjimi zadevami (nov center SKICA na Dunaju, vzajemno vstopanje na svetovni in evropski parket, kulturne žepnine …), z gospodarstvom (sodobne romarske poti postajajo danes poti kulturnega turizma, obnova kulturne dediščine v Lipici, Idriji itd.), z ministrstvom za delo (štipendije), z ministrstvom za javno upravo (posodobitev javnega sektorja), s kmetijstvom (promocija zdrave hrane, revitalizacija kulturne dediščine na podeželju), z lokalno samoupravo (evropska sredstva iz regionalnih skladov) itd. Še najbolj povezovalne so bile kreativne in kulturne industrije, ki se dobesedno »parijo« z vsemi vladnimi porami, z nevladnimi organizacijami, univerzami, zbornicami, lokalnimi skupnostmi itd. – Napačno se v predvolilnem času sproža predvsem diskusija o t. i. vitki vladi, o redefiniranju ministrstev in o prekladanju fikusov. V stranki Zares nismo zagovorniki videnja, da je edina odrešitev vitka vlada. Ni vprašanje preveč ali premalo, pač pa predvsem učinkovitost, oblika organizacije dela, združevanje podpornih služb. – Posodobitev javnega sektorja, ki je že narejena, govori o učinkovitosti celotnega spektra javnih uslužbencev.
V kolikšni meri bo vaša stranka pri reorganizaciji in drugih vprašanjih s področja kulture in umetnosti upoštevala in vključevala stanovska strokovna društva?
Demokratična stranka dela: Demokratična stranka dela edina zastopa neposredno demokracijo in zato bo reorganizacijo ministrstva, njegovih pristojnosti in programov izvajala s konsenzom na podlagi pripomb in predlogov stanovskih organizacij, združenj ter izvajalcev programov oz. uporabnikov uslug MK.
DeSUS: V DeSUS priznavamo civilni družbi velik pomen. Zato je dialog s stanovskimi in strokovnimi društvi nujen, če želimo priti do dobrih rešitev.
LDS: Stanovska društva so pomemben segment civilne družbe, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi predpisov zaradi njihovega strokovnega poznavanja področja. Nenehen dialog med vlado oz. ministrstvom in nevladnimi organizacijami je zato po našem mnenju nujen.
Lista Virant: Vsako izključevanje stroke in s tem predvsem stanovskih društev se slej ko prej izkaže za kontraproduktivno. Predstavniki društev morajo še naprej sodelovati znotraj strokovnih komisij na Ministrstvu, pri čemer pa bomo dosledno spoštovali načelo izogibanja konfliktu interesov. Pri vsaki spremembi zakonskih podlag se nam zdi samo po sebi umevno, da se organizira posvet znotraj strokovne javnosti in zbira ter upošteva mnenja stroke.
Naprej Slovenija: Stanovska društva so temeljni socialni partner ministrstva-razdelilca sredstev za kulturno ustvarjanje in promocijo kulture – službe, ki služijo kulturi, bi preuredili v sodelovanju s posameznimi stanovskimi asociacijami v kulturi, zato da bi se pogoji za ustvarjalce kulture izboljšali in razširili.
NSi: Stanovska društva so del civilne družbe in jih je treba pritegniti pri snovanju, usklajevanju ali spreminjanju predpisov s področja njihove dejavnosti.
Pozitivna Slovenija – Lista Zorana Jankovića: V popolnosti in vedno bo celotna civilna družba vključena v javno razpravo o vseh ukrepih ministrstva.
SD: V največji možni, notranja reorganizacija mora temeljiti na medsebojnem informiranju. Stanovska društva so eden od pomembnih zunanjih sogovornikov (ob direktorjih, samozaposlenih, strokovnih institucijah, kot so akademije ipd.), ki jih treba v tovrstne procese vključevati.
SDS: SDS zagovarja kulturo sodelovanja, zato bo tudi v prihodnje prisluhnila vsem, ki se jih tematika dotika.
SEM – Si: SEM – Si si prizadeva, da bi bila v načrtovanje sprememb in smernic razvoja vedno vključena in upoštevana tudi strokovna društva s področja kulture.
SLS: SLS je program kulture pripravila s pomočjo vrhunskih neodvisnih strokovnjakov, ki na področju kulture delujejo že desetletja in poznajo tako potrebe družbe kot specifiko kulturnih kadrov ter zakonitosti stroke. Prav to nam zagotavlja, da bodo vse politične odločitve na tem področju najprej strokovno pretehtane, usklajene s stanovskimi društvi, in šele nato izvedene v skladu z vsemi najvišjimi normativi in standardi v veljavi. Zato mislimo, da do večjih nesoglasij med stroko in politiko tukaj ne bi smelo prihajati.
SMS Zeleni: Stanovska kulturna društva najbolj poznajo problematiko svojega delovanja, zato naj bi bila vsekakor vključena v reorganizacijo in druga vprašanja s področja kulture. Kot neparlamentarna stranka smo se vedno trudili za dialog in neposredno vključevanje civilne družbe in zainteresirane javnosti v procese sprejemanja javnih odločitev.
SNS: Stanovska strokovna društva bi morala obvezno sodelovati pri razpravah in sprejemanjih odločitev, povezanih z razvojem kulture, in seveda pri oblikovanju izhodišč za reševanja posamezne problematike, s tem da morajo biti predlogi pisni in utemeljeni.
TRS: (glejte odgovor na prejšnje vprašanje)
Zares: Vedno smo jih, vedno jih bomo.