Komu je Maskin izobraževalni Seminar sodobnih scenskih umetnosti namenjen?
S Seminarjem poskušamo nagovoriti širok spekter posameznikov, od študentov različnih humanističnih in umetniških smeri, že delujočih ustvarjalcev, drugih zaposlenih in delujočih v kulturi do vseh tistih, ki jih ženeta radovednost in želja po raziskovanju, odkrivanju, skupni delitvi in bogatitvi znanja na področju scenskih umetnosti.
"Sodobne scenske umetnosti" so zelo širok pojem. Po katerem ključu izbirate obravnavane sklope?
Seminar ne izhaja iz sklopov, temveč ga usmerja aktualna, a v naprej postavljena topika, za katero menimo, da lahko z njo pokrijemo različne prakse uprizoritvene umetnosti in se dotaknemo tudi področja vizualne umetnosti, intermedijskih projektov in podobnega.
Tema je tudi tista, ki usmerja izbor predavateljev, voditeljev delavnic, povabljenih gostov, izbranih predstavitev, izbor primerne strokovne literature ... Povabljenim gostom sicer predstavimo okvir Seminarja – nekatere parametre, ki se nam zdijo ključni, ostalo prepustimo njim. Tako se zastavljena linija oblikuje, spreminja in odziva tudi na aktualno dogajanje. Seminar je živ organizem, ni okostenela institucionalna oblika in zato je možno določiti le njegovo ogrodje, ne pa tudi njegove celote. Ta je odvisna tudi od formata seminarja, od udeležencev, mentorjev ...
Kako potekajo seminarji oz. delavnice?
Format predavanj je odprt, odvisen od predavatelja ali ustvarjalca. Zaradi specifične arhitekture prostora – Cankarjev dom – se format žal v veliki meri vzpostavi že sam. Le redki predavatelji pomislijo na spremembo posamičnih notranjih elementov (zasnovano na podlagi klasičnega, formalnega, ex cathedra predavanja). Vabljene goste spodbujamo, da obarvajo "predavanje", postavljajo vprašanja, usmerjajo na primere, orišejo predstavitve, z vizualnimi intervencijami "prekinjajo" podano ... Želimo si namreč, da bi bila ta predavanja inspirativna, zanimiva, na visokem nivoju, vendar da bi presegala "akademsko" okostenelost.
Drugače je pri delavnicah in internih predavanjih, ki pa bodo letos spremenili svojo osnovno obliko. Ti so bolj sproščeni, lažje je odpreti debato, lažje je sprožiti aktivnost in participatornost udeležencev.
Kaj lahko udeleženec od Seminarja pričakuje?
Od Seminarja lahko pričakuje zanimive predavatelje, zanimivo in odprto temo, raziskovalni izziv, preizkušanje svojega znanja in sposobnosti za timsko delo oziroma horizontalne oblike delitve znanja.
Deseta obletnica je čas, da pogledaš nazaj in kritično reflektiraš izpeljano. Desetletje je glede na hitrost sprememb zelo dolga doba in čas je, da se Seminar temu prilagodi. Njegove spremembe smo oblikovali s pomočjo ankete, v kateri smo udeležence spraševali generalno o Seminarju in njihove želje v veliki meri tudi upoštevali pri snovanju letošnjega Seminarja.
Zato je letošnji Seminar zastavljen v obliki kolektivnega samoizobraževanja, ki ga uokvirja le izbor predavanj, ki so tudi odprta in namenjena širši javnosti. Seminar bo torej organiziran kot nehierarhični izobraževalni model, v središče katerega smo postavili kolektiv in samoizobraževanje, saj se na ta način poveča horizontalnost produkcije, izmenjava in distribucija znanja. Seminaristom bomo pripravili sklop priporočane literature, za katero pa ne pričakujemo, da jo bodo v svojem delu nujno uporabili. Izbor je le neko priporočilo, nek okvir, ki ga je možno v procesu preseči, podreti in postaviti na novo. Posamezniki bodo delali sami, medtem ko bo Maska le podporna struktura, ki bo ponujala možnost srečevanja, obiska strokovnjakov, koncipiranja dela, usmerjanja, reflektiranja in podobno. Seminaristi bodo tudi povabljeni, da se aktivneje vključijo v druge Maskine programe; kot asistenti, raziskovalci, opazovalci, gledalci, kritiki in podobno. Seveda bomo skrbeli za informiranje in organizacijo skupnih ogledov, debat, obiskov ...
Maskini izobraževalni seminarji bodo v sezoni 2010/11 obeleževali deseto obletnico delovanja – kaj velja ob tem izpostaviti?
Po desetih letih delovanja je predvsem potrebno premisliti o spremembah, o vsem tistem, na kar smo morebiti v preteklih letih pozabili. Kot že rečeno, nismo le samoreflektirali lastnega dela, temveč smo povabili številne zunanje sodelavce, udeležence Seminarja iz preteklih let ..., naj pomagajo z nami Seminar oblikovati na način aktualnosti, privlačnosti, osebnega izziva vpisanim seminaristom.
Verjamem, da je zanimiv pogled nazaj tudi na vsa ta velika imena, ki so bila del našega Seminarja. Sicer je res, da se nekatera ponovijo dva- ali celo trikrat, vendar ne gre za naključje, temveč zgolj za zaupanje, za pozitivni feedback, ki smo ga prejeli od udeležencev.
Da bi vedeli, o čem govorim, ne da bi iskali po svetovnem spletu, bom navedla nekatera imena ljudi, ki so se pojavili na Seminarju. Med drugim smo gostili: Gorana Sergeja Pristaša, Edo Čufer, Hansa-Thiesa Lehmanna, Janeza Strehovca, Amelio Jones, Xavierja Le Roya, Miška Šuvakovića, Marka Peljhana, Jona McKenzija, Igorja Zabela, Bojano Cvejić, Stevna Shaviroja, Borisa Groysa, Leva Krefta, Mårtena Spångberga, Rica Allsoppa, Ramsaya Burta, Alexeia Monroja, Jerryja A. Fliegerja, Katrien Jacobs, Dorotheo von Hantelmann, Ileano Pintilie Teleaga, Luka van den Driesa, Kurta Vanhoutta, Inke Arns, Dietherja Lesagea, Maaike Bleeker, Marino Gržinić, Myriam van Imschoot, Katrin Deufert, Thomasa Plischkeja, Krassimiro Kruschkovo, Geralda Siegmunda pa še sveža imena, kot so Oliver Frljić, Peter Stamer, Gesa Ziemer, Stefan Kaegi in tako dalje.
Na podlagi Maskinega Seminarja se je začela oblikovati potreba po novih oblikah in modelih izobraževanja o scenskih umetnostih in danes je kar nekaj modelov, ki se Maskinemu Seminarju približujejo.
Imate kaj posebnega v pripravi za jubilejno leto?
Kot že rečeno, je vsekakor zanimiv format, zanimivi so povabljeni gosti, med njimi Rastko Močnik, Vlado Škafar, Gerald Raunig, Janez Janša, Tim Etchells, Adrian Heathfield, Rabih Mroue, Patrick Primavesi, Tomislav Medak, Bojana Kunst in drugi. Glede na potrebe in želje bodo v Seminar vključeni tudi številni drugi strokovnjaki, ki jih bomo določili glede na želje in potrebe skupine. Seminar bo vseboval veliko raziskovalnega dela, intenzivne oblike, samostojno delo, obiske in aktualno dogajanje v prepletanju in načinu, kot bodo izbrali udeleženci.