Jette Ostan Vejrup od leta 1989 živi in ustvarja v Sloveniji in je od leta 2004 stalna članica Mestnega gledališča ljubljanskega. "Čeprav je bila in je morda za koga še zmeraj tujka, je v 30 letih ustvarjanja na slovenskem odru postala ena najvidnejših slovenskih igralk, ena tistih osebnosti slovenskega gledališča, ki prevprašujejo in premikajo meje slovenske umetnosti, kulture in tolerance," je v utemeljitvi zapisala žirija za podelitev te nagrade.
Prstan ji je lanski dobitnik te osrednje slovenske nagrade za igralske dosežke, ki jo podeljujejo od leta 1970, Peter Boštjančič predal na nocojšnji slovesnosti ob zaključku letošnjega Borštnikovega srečanja v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. V govoru se je zahvalila vsem, ki so bili z njo "na tem nenavadnem, včasih težkem, predvsem pa zelo bogatem in izjemno dragocenem potovanju od severa do juga".
Osrednji del letošnjega festivala, ki je po novem prestavljen z jesenskega v čas tik pred začetkom poletja, je predstavljal neuresničeni lanski tekmovalni program, saj je organizatorjem lani uspelo spraviti pod streho tik pred epidemijo le uvodni del festivala. Letos so imeli več sreče in so lahko izvedli celoten zastavljeni program.
Mednarodna strokovna žirija je veliko nagrado Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo predstavo soglasno poverila uprizoritvi Gejm v režiji Žige Divjaka in koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana. "To je uprizoritev, ki ne govori le o Sloveniji, temveč tudi o Evropi in svetu, ter alarmantno sporoča, da je rdeča linija prekoračena," piše v utemeljitvi.
Žiga Divjak je za to uprizoritev prejel tudi nagrado za najboljšo režijo. Nagrade za igro pa so si prislužili Vladimir Vlaškalić za vlogo v uprizoritvi Grmače Drame SNG Maribor, Maša Derganc v uprizoritvi Alice v postelji v produkciji SNG Drama Ljubljana, Matej Puc v uprizoritvah Gejm in Sedem dni ter Gašper Malnar v uprizoritvi Sedem vprašanj o sreči v koprodukciji Lutkovnega gledališča Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča.
Nagrajenci so bili na odru redkobesedni, številni so nosili majice s pozivom h glasovanju proti noveli zakona o vodah na prihajajočem referendumu. Prireditev so povezovali portretiranci pobude Mi smo kultura.
Za uprizoritev Gejm so bile podeljene tudi nagrade za mlado igralko Sari Dirnbek, za scenografijo Igorju Vasiljevu, za dramaturgijo Katarini Morano ter za glasbo in oblikovanje zvoka Blažu Gracarju. Borut Bučinel oziroma namesto njega lutka je prejel nagrado za oblikovanje svetlobe v uprizoritvi Grmače, posebno nagrado po presoji žirije pa sta prejela Lutkovno gledališče Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče za produkcijo uprizoritve Sedem vprašanj o sreči.
Na splošno strokovna žirija ugotavlja, da slovensko gledališče dokazuje svojo vitalnost in družbeno odgovornost na visoki profesionalni ravni, ob tem pa ostaja prostor živega srečevanja, izmenjave in refleksije. "Občinstvo se je vrnilo v gledališče in verjamemo, da bo spremljalo gledališko ustvarjalnost," so člani žirije zapisali v zaključnem poročilu.
Po besedah umetniškega direktorja festivala Aleša Novaka je občinstvo sprejelo časovni premik festivala z naklonjenostjo. "Odziv občinstva kaže na to, da bi se festival v prihodnjih letih lahko v tem terminu dobro uveljavil. Obisk je bil nad pričakovanji in mislim, da je to tudi gesta podpore občinstva gledališkim ustvarjalcem in gledališčem, ki so bila dolge mesece zaprta za javnost," je povedal.