Novice
Balkanska plesna platforma (BPP), bienalna potujoča platforma, ki je leta 2001 prvič vzniknila iz potrebe po srečevanju in predstavitvi umetnikov ter spoznavanju plesnega dogajanja v sosednjih državah, kot jo je prepoznal in materializiral eden od soustanoviteljev, romunski plesalec, koreograf in kulturni menedžer Cosmin Manolescu, se je letos združila z 17. Festivalom Exodos. Več
INTERVJU: COSMIN MANOLESCU, koreograf, izvajalec in kulturni menedžer. Soustanovitelj in soorganizator Balkanske plesne platforme, ki se tokrat odvija v Ljubljani v okviru festivala Exodos. Pogovarjala sva se o Balkanski plesni platformi, njegovem delu ter o stanju sodobnega plesa v Romuniji. Več
INTERVJU: JAN FABRE, flamski umetnik in kurator letošnjega Festivala Exodos. Imenujejo ga renesančni človek sodobnega časa, saj deluje na vseh področjih in razmišlja celostno. Poleg tega nenehno dela, najraje ponoči, saj spi le po tri ure na dan. Gledališki režiser, koreograf, vizualni umetnik, pisec in filmski ustvarjalec se je slovenskemu občinstvu prvič predstavil z gledališko predstavo Moč gledališke norosti leta 1984. Festival Exodos Fabra predstavlja tudi kot umetnika: prvi festivalski dan je bil namenjen Fabrovi filmski ustvarjalnosti, na ogled bo njegova zadnja predstava Prometej, pokrajina 2, Fabrova vizualna umetnost je predstavljena v treh delih (Izposojeni čas v Mestni galeriji Ljubljana, instalacije Karneval mrtvih pouličnih psov in Katakombe mrtvih pouličnih psov v Galeriji Vžigalica ter Umbraculum v Galeriji 001), izšla pa bo tudi knjiga njegovih dramskih besedil. Več
Slovenski gledališki muzej je tako kot vsako leto izdal pregled prejšnje gledališke sezone v letopisu, za katerega so spremne besede prispevali Vilma Štritof (za dramsko in postdramsko gledališče), Franc Križnar (za operno gledališče), Daliborka Podboj (za balet in ples) ter Špela Standeker (za lutkovno gledališče). Letopis je sestavil in uredil Štefan Vevar. Več
Žanina Mirčevska, dramaturginja, dramatičarka, večkratna Grumova nominiranka in Grumova nagrajenka za dramsko besedilo Konec Atlasa (2009), letos z že lani nominiranim besedilom Luknja ostaja v konkurenci za Grumovo nagrado. Na letošnjem Tednu slovenske drame se predstavlja tudi kot mentorica dramskega pisanja ob bralnih uprizoritvah kratkih prizorov študentov drugega letnika AGRFT. Več
Ali je Grumova nagrada zgolj tovarna idolov in narodnih svetinj? Ali ima tudi kakšne konkretne učinke na razvoj dramske pisave pri nas? Več
Malina Schmidt Snoj je avtorica dveh obsežnih knjig z naslovom Tokovi slovenske dramatike, v katerih zarisuje razvojni lok slovenske dramatike od njenih začetkov pa vse do konca 20. stoletja. Ta, prva pregledna zgodovina zajema snov od – okvirno rečeno – Škofjeloškega pasijona preko Cankarja do druge svetovne vojne v prvem delu, v drugem pa čas med drugo svetovno vojno in po njej do sodobnih avtorjev z njihovimi raznolikimi dramskimi poetikami, kot so bili recimo Primož Kozak ali Gregor Strniša, Dominik Smole ali Dane Zajc in kot so na primer Dušan Jovanović ali Tone Partljič, Ivo Svetina ali Drago Jančar. Več