Novice
Gledališča so se zaradi epidemije znašla v t. i. virtualni realnosti. "Odrezani od gledalcev smo gledališčniki odrezani od svojega bistva," poudarja direktorica MGL Barbara Hieng Samobor. Tudi ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor pravi, da je njihovo poslanstvo predstava v dvorani, prenosi na spletu pa so zgolj dobrodošla novost. Več
V minulem letu so v Inštitutu 8. marec v sodelovanju z Mestom žensk izpeljali kampanjo #jaztudi v kulturi, v sklopu katere so zbrali 26 pričevanj o spolnem nadlegovanju in nasilju v kulturi. Na inštitutu tovrstna anonimna pričevanja v akciji #jaztudi zbirajo že tri leta, velik porast pričevanj pa so zaznali po razkritju igralke Mie Skrbinac. Več
Umetnik Silvan Omerzu se od septembra predstavlja s pregledno razstavo svojih del v gradu Rajhenburg in v galeriji Božidar Jakac. Ogled so vmes preprečili protikoronski ukrepi, a njegove lutke, avtomati, ves njegov svet, vztrajajo. V dopisnem intervjuju za STA je Omerzu spregovoril tudi o tihih, tenkočutnih stvareh, ki so, kot pravi, prava drama. Več
Slovenski kulturni praznik, 8. februar, bo ob trenutnih razmerah, še vedno zaznamovanih s koronavirusom, poskušal zasejati upanje. Besedna zveza up budi, vzeta iz Prešernove Zdravljice, je tudi naslov državne proslave, ki bo večer prej v televizijskem posnetku počastila letošnje nagrajence. Tudi sicer bo praznik obeležen z razdalje. Več
Tomi Janežič je svojo kariero gradil večinoma v tujini, ker ga je tako nesla ustvarjalna pot, z nagrado Prešernovega sklada ovenčanima predstavama še ni naslova (2018) in Sedem vprašanj o sreči (2020) pa se je vrnil na slovenske odre. Pri ustvarjanju ga fascinirata celovitost gledališke izkušnje in prevpraševanje ustaljenih konvencij. Več
LGL, Sedem vprašanj o sreči, SMG, še ni naslova, Tomi Janežič
V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) so na silvestrovo v neposrednem prenosu predvajali premiero predstave Jazz avtorja in režiserja Nejca Gazvode. V predstavi se on in ona pet let srečujeta za novo leto. Kot je zapisal Gazvoda, vsa njuna hrepenenja, neizgovorjeno, približevanje in oddaljevanje potekajo tudi, ko nista skupaj. Več
Z novim letom je umetniški direktor baleta v ljubljanski Operi postal priznani italijanski koreograf Renato Zanella. Vodil je ansamble v več evropskih mestih, nazadnje v Dunajski državni operi, kjer je ustvaril tudi baletni diptih, ki ga namerava predstaviti aprila. Kot je povedal, mora vodja narodnega baleta skrbeti za kontinuiteto. Več
Februarja bo minilo 100 let od smrti skladatelja Josipa Ipavca. Izhajal je iz znane zdravniške in glasbene družine iz Šentjurja pri Celju, ki je pustila pomembne sledi v glasbi 19. in začetka 20. stoletja. V glasbeno zgodovino se je zapisal kot avtor prvega slovenskega baleta s pantomimo Možiček in opere Princesa Vrtoglavka. Več
V letu 2020 se je poslovilo več slovenskih ustvarjalcev in tistih, ki so zaznamovali področje kulture in umetnosti. Več
Koronakriza je močno ohromila kulturo in njene ustvarjalce, kmalu zatem so se pred pristojnim ministrstvom začeli pojavljati protesti. Pripravljavci so jih uperili proti (ne)aktivnosti ekipe Vaska Simonitija, ki je resor prevzel skoraj sočasno s krizo, pri sprejemanju protikriznih ukrepov. V kulturnih ustanovah je medtem prišlo do nekaterih menjav. Več