Lani so Slovenski glasbeni dnevi zaradi epidemije odpadli, letos ste jih iz istega razloga preselili na splet. So bile zaradi tega kakšne organizacijske spremembe, morda zagate?

Če lani 35. Slovenskih glasbenih dnevov zavoljo precej rigoroznih omejitev v začetku pandemije ni bilo mogoče izpeljati, se je letos ob upoštevanju omejitev ter predvsem velikem trudu vseh sodelujočih glasbenih ustanov pokazala možnost, da ta praznik slovenske glasbe vendarle zaživi, čeprav v nekoliko omejenem obsegu. Zaradi trenutno veljavnih omejitev je bilo treba celotno izvedbo prestaviti na splet, zato bodo vsi dogodki poslušalcem na voljo na spletni strani Festivala Ljubljana, ter zaradi velikosti dvoran zasedbeno nekoliko prilagoditi repertoar. Predvsem oratorijske zasedbe v tem času skorajda niso mogoče. Kljub temu tokratni glasbeni dnevi ponujajo širok nabor repertoarja, ki smo ga želeli že v začetku predstaviti občinstvu.

Tematsko se osredotočate na 100-letnico delovanja Opere SNG Maribor. Lahko na kratko pogledava v zgodovino?

Čeprav gre v letošnjem letu že za 101. obletnico, ker je lani ni bilo mogoče obeležiti v okviru glasbenih dnevov, je tudi ta lahko odličen razlog, da so na programu nekatera nova, kot tudi 'pozabljena' dela iz slovenske glasbene zakladnice. Seveda je posledično v ospredju tokratnega programskega koncepta mariborska glasbena ustvarjalnost in vse, kar je tako ali drugače povezano z njo.

Opera Narodnega gledališča v Mariboru je zaživela 1. maja 1920 z uprizoritvijo priljubljene Hervejeve operete Mam'zelle Nitouche. V naslednjih sezonah so ji na mariborskem odru sledile številne operete Franza von Suppeja, Jacquesa Offenbacha, Johanna Straussa ml., Franza Leharja, Lea Falla, Ralpha Benatzkega in drugih. Te so bile med mariborskim občinstvom tako priljubljene, da je opereta skoraj povsem zaznamovala delovanje tamkajšnje opere med obema vojnama. Zavzemala je več kot dve tretjini celotnega repertoarja.

Tudi slovenski skladatelji so se po prvi svetovni vojni začeli izdatneje posvečati opereti. Poleg treh operet Viktorja Parme so v mariborski Operi med obema vojnama izvedli še operete Josipa Jiraneka, Pavla Rasbergerja, Danila Bučarja, Marjana Kozine in Radovana Gobca. Opereta je v Mariboru prevladovala vse do začetka druge svetovne vojne, ko je bilo Slovensko narodno gledališče v Mariboru prisiljeno zapreti svoja vrata.

O opereti bo sicer več povedanega na simpoziju.

Operetni repertoar je v začetnih letih skoraj povsem zaznamoval delovanje mariborske operne hiše. Bil je bogat in raznolik, dotok operetnih novosti v Maribor pa razmeroma hiter, sploh v primerjavi z opernimi novitetami. Prav zaradi pečata, ki ga je opereta vtisnila širšim družbeno-kulturnim potezam spodnještajerske pa tudi kranjske prestolnice, si zvrst, kljub nekaterim opravljenim primarnim raziskavam Henrika Neubauerja, zasluži podrobnejše obravnave na simpoziju. Brez operete si namreč ne moremo predstavljati celovitega pogleda na naše glasbeno gledališče preteklosti in še manj lahko razumemo njegov položaj v širšem zgodovinskem družbenem kontekstu.

Posebej izstopa zgodba o 'izgonu' operete iz Slovenije po drugi svetovni vojni. Kot zapiše eden boljših poznavalcev operete pri nas Borut Smrekar, gre za 'edinstveno kulturno bizarnost v evropskem okviru'. Zgodba pove veliko o takratnem intelektualnem ozračju in zato pomembno prispeva k razumevanju kulturnega in družbenega dogajanja v naši polpretekli zgodovini.

Simpozij, na katerem bo tokrat sodelovalo 16 tujih in osem domačih referentov iz 13 držav, med njimi tudi Kevin Clarke, ki trenutno vodi raziskovalni center za opereto v Amsterdamu, si želi s pomočjo prispevkov nekaterih vodilnih domačih in tujih raziskovalcev osvetliti širšo družbeno vlogo operete kot umetniške zvrsti v preteklosti in sedanjosti.

Posveča se repertoarni, kadrovski in drugi operetni politiki različnih opernih hiš med obema svetovnima vojnama, obenem pa želi primerjalno proučiti položaj operete pred obravnavanim obdobjem in po njem. Pozornost namenja tudi strukturni analizi nekaterih osrednjih operetnih opusov ter se posredno dotika nekaterih interdisciplinarnih raziskav glasbeno-scenske kulture. V tej zvezi gre omeniti tudi oceno različnih inscenacijskih praks in režijskih pristopov.

Na tem mestu bi še omenil, da je tokrat ob podpori Festivala Ljubljana, ki že od vsega začetka skrbi za Slovenske glasbene dneve, in Založbe Univerze na Primorskem izšla skoraj 600 strani obsežna monografija nove zbirke znanstvenih monografij Studia musicologica Labacensia s prispevki avtorjev na temo operete med obema vojnama, ki v mnogočem pomembno dopolnjuje naše vedenje o opereti ter je za vso zainteresirano javnost prosto dostopna tudi v elektronski različici.

V koncertnem delu so trije ustvarjalci, ki so tesno povezani z Mariborom.

Orkester Slovenske filharmonije bo 21. aprila pod vodstvom Simona Krečiča izvedel tri orkestralna dela enega najvidnejših slovenskih opernih skladateljev Tomaža Sveteta, sicer predstojnika oddelka za glasbo mariborske Pedagoške fakultete, ter Marjana Šijanca in Vita Žuraja. Na sporedu pa je še Simfonija št. 4 - Resurrectionis Blaža Arniča. Posebej zanimiva bo prva izvedba nove verzije Žurajevega dela Predjed za performativnega kuharja in orkester, pri katerem bo v solistični vlogi nastopil Daniel Gottschlich, kuharski mojster z dvema Michelinovima zvezdicama. Ta v Žurajevem delu uporablja najrazličnejša zvočila iz kuhinje, ob tem pa pripravlja slastne jedi ter skuša skupaj z glasbeniki odkriti, kako zveni okus.

Kaj pa ostali program?

Slovenske glasbene dneve bo 14. aprila odprl posnetek opernega prvenca Nine Šenk Marpurgi po istoimenskem romanu Zlate Vokač Medic, ki je bil premierno uprizorjen 2. oktobra lani v SNG Maribor. V operi je skladateljica, ki od letošnjega leta kot docentka za področje kompozicije deluje na oddelku za glasbo mariborske Pedagoške fakultete, skupaj z libretistom in režiserjem Igorjem Pisonom, dirigentom Simonom Krečičem in drugimi ustvarjalci ter poustvarjalci iz Opere SNG Maribor na izviren način osvetlila manj znano poglavje zgodovine mesta ob Dravi.

Pod okriljem Glasbene matice Ljubljana bo 17. aprila sledil koncert Beethovnovih in Wolfovih samospevov v izvedbi sopranistke Therese Plut, tenorista Davida Jagodica in pianistke Andreje Kosmač. Kot posebnost tega koncerta velja opozoriti na nedavno odkrite mariborske samospeve Schubertovega prijatelja Anselma Hüttenbrennerja, med njimi tudi samospeva Marburg (Maribor) in Mein Steierland (Moja Štajerska) na stihe grofa Ferdinanda von Rasta, pri katerem je Hüttenbrenner med letoma 1853 in 1858 prebival v njegovi mariborski vili.

Ne gre prezreti niti tradicionalne Noči slovenskih skladateljev Društva slovenskih skladateljev 20. aprila, na kateri bo mogoče prisluhniti kar 13 krstnim izvedbam uveljavljenih slovenskih ustvarjalcev, ter Koncertnega ateljeja istega društva 15. aprila, ko bo bosta zazveneli noviteti Petra Šavlija in Maje Matić.

Dneve bo 22. aprila v produkciji SNG Opera in balet Ljubljana zaključila odrska praizvedba opere v treh dejanjih Samorog Pavla Šivica po istoimenski poetični drami Gregorja Strniše. Režiral jo je Vinko Möderndorfer in je doslej leta 1983 zaživela le na valovih Radia Slovenija.

Lahko še kakšno besedo o dogodku spevSLAM? Ta se zdi nekakšna novost.

Dogodek spevSLAM, ki bo na sporedu 19. aprila, smo v letošnji program uvrstili tudi v želji po pritegnitvi novih poslušalcev. Prvi tak dogodek, izvirno imenovan songSLAM, je bil leta 2015 izveden v New Yorku. Sicer pa dogodek spodbuja nastanek samospevov, povezuje ustvarjalce in izvajalce klasične glasbe v skupine, ti pa potem na tekmovalnem odru premierno predstavijo nove samospeve in se potegujejo za nagrade.