Novice
Kako v današnjem času, ki igralsko temelji na psihologiji in čim bolj realistični igri (še posebej v slovenskem meščanskem teatru), ter tolikokrat preigrani komediji, kot je Skopuh, še sploh poiskati svežino tega arhetipskega lika? Več
Predmet naše kratke analize bosta dve vlogi, ki imata skupno osnovno izhodišče, to je igranje drugega spola. V Družbi na poti Toma Daltona Bidwella je Smolej transvestit, moški, ki želi biti ženska, v Sugar – nekateri so za vroče pa igra moškega, ki je ženska po naključju. Več
Tisto, kar odlikuje Jette Ostan Vejrup v tej predstavi, je nedolžnost, kvaliteta igralca, ki dopušča nenehno vstopanje njegovega telesa in volje v stanja, v katerih ni predsodkov. Več
Jure Henigman je v Williamsovi Mački na vroči pločevinasti strehi Brick. Ime, ki je hladno in rezko in ki nekje v podtalju igralčeve zavesti obvladuje tudi samega nosilca tega imena. Več
Impulzivnost njenega telesa in hkratne distance v igri, preko katerih bdi nad telesno in besedno govorico, so vselej prisotne v njeni tehniki igre. Več
Tisto, kar zaznamuje igro Drevenška, je njegova odrska ranljivost, ki je podprta v njegovi slokosti, tako da se zaokrožuje v enovito podobo krhkosti, skozi in preko katere Drevenšek pečati svojo igro. Več
Njegov obraz je mesto, na katerem se dogaja celotno gledališče; mikroizrazi, skozi katere se rišejo njegova razpoloženja in misli, ki mimikrirajo njegovo resnico osamljenosti in krivde. Več
Gašper Tič je že kot študent obetal veliko, saj je že leta 1996 prejel univerzitetno Prešernovo nagrado, nazadnje pa je bil kot član Mestnega gledališča ljubljanskega počaščen s priznanjem Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke za leto 2009 za vlogo Vasilija Ohlobistina v besedilu Tanja-Tanja Olje Muhine. Več
Slovensko mladinsko gledališče, RAZREDNI SOVRAŽNIK, režija Borut Šeparović, premiera 8. decembra 2011. Več