Mladi levi

20. mednarodni festival Mladi levi

Mladi levi 2017 – 20 let

Avgusta bodo že dvajseti Mladi levi. Obletnico bomo praznovali tako, kot praznujemo vsako leto – s festivalom samim. Ob jubileju nas ne preveva evforija, prej tih ponos, skromno zadovoljstvo, da Mladi levi še obstajajo in da je festival v dobri kondiciji. Da ima svoje zvesto občinstvo in vsako leto še novo, da zmoremo sodelovati z vrhunskimi umetniki v ne najbolj optimalnih pogojih in da nam uspe vsako leto ustvariti kolektivni duh, ki zmore izpeljati festival in spotoma odpreti kak nov prostor – naj bo res prostor ali le duhovna širina, obet nove možnosti.

Letošnji festival zaznamujeta trajnost sodelovanj – simbol upora instant hitom in sezonskim čudežem ter starizmu na obeh koncih (podpori samo mladim ali pa podpori samo starim, že uveljavljenim ustvarjalcem) in medsebojna solidarnost: Mlade leve z mnogimi umetniki vežejo dolgoletna sodelovanja, v katerih festival podpre umetnike, ko začenjajo svojo pot ali v obdobjih, ko potrebujejo podporo, in z njimi gradimo partnerstva tudi takrat, ko so že uveljavljeni umetniki.

V Mladih levih odmeva vse, s čimer se Bunker prek sezone ukvarja, naj bo to ekologija ali pa razmislek o novih organizacijah skupnega življenja; vse, kar nas nagovori in vse, v čemer zaslutimo vzpostavljanje novega, tisto presežno, ki predstavo ali projekt potisne ven iz območja že znanega in predvidljivega.

Letošnji festival bo ob otvoritvi podal roko Mostam in Španskim borcem, ki postajajo eden izmed kulturnih centrov izven centra. Festival bomo otvorili z mednarodno koprodukcijo Zasledovalci sreče, ki sta jo z EnKnapGroup ustvarila Kelly Copper in Pavol Liska – Nature Theater of Oklahoma. Predstava pooseblja Mlade leve – je drzna, angažirana, ima humor; premika meje gledališkega terena, je preplet najboljšega lokalnega in mednarodnega; v njej ob uveljavljenih Liški in Copper blestijo plesalci EnKnapGroup, ki jih je ta predstava iz plesalcev emancipirala tudi v (so)avtorje, igralce, performerje.

20. Mlade leve bo vsebinsko obarvalo vračanje, trajnejša sodelovanje, skupen razvoj. Na festival se vrača Ivana Müller – tokrat s predstavo za otroke Partitura (primerno za otroke od 7. leta dalje!), ki skozi igro postavlja vprašanje o drugosti, drugačnosti in formiranju skupin. Tretjič prihaja na Mlade leve tudi Milo Rau – tokrat s predstavo iz Campovega cikla, kjer uveljavljenim režiserjem ponudijo produkcijo predstave z otroki, za odrasle. Rau v Petih lahkih komadih za temo izbere primer Marka Dutrouxa, belgijskega morilca in pedofila, a vendar ostane na svojem terenu političnega gledališča – Dutroux v predstavi ni individualna pošast, je le simptom sistemskih zdrsov in kolonializma. Na festival se že četrtič vrača Rimini Protokoll –v preteklih festivalskih edicijah smo predstavljali dela Stefana Kaegija, tokrat pa se bo prvič predstavil drugi član kolektiva, Daniel Wetzel s predstavo Evros Walk Water 1 & 2. V njej občinstvo z različnimi instrumenti ustvarja koncert, ki spominja na Water Walk Johna Cagea in tako z glasbeno kuliso spremlja usode mladih imigrantov, ki so prečkali veliko voda, da so lahko dosegli Evropo.

Na festival se vračata tudi Sofia Asencio in Tomàs Aragay, tokrat kot režiserka in dramaturg predstave Semoline Tomić: Anarhija, participatorne predstave, v kateri karizmatična Semolina skupaj z občinstvom in električnimi kitarami vzpostavlja sodelovanje – je nasprotje reda anarhija? Bojan Djordjev tokrat prihaja s sodelavci Majo Leo, Lauro Kalauz in Christopherjem Kriesem s projektom Said to Contain, kjer z gledališkimi prijemi v našo realnost prinesejo revolucijo, ki jo je povzročil kontejner. Del Said to Contain bo tudi filmski esej Pozabljeni prostor in pa predstava Neje Tomšič  Čaj za pet: opijske ladje, v kateri skozi čajno ceremonijo in poslikane čajne sete pripoveduje o kolonializmu, čaju, ladjah in opiju.

Tania El Khoury sicer ni povratnica na festival, je pa v okviru festivala Mesto žensk že gostovala v Stari mestni elektrarni. Na festivalu bo prisotna v dveh projektih: svojem, Do koder me nesejo konice prstov, ki je predstava za enega in kjer se moramo begunski zgodbi predati celi, ne samo gledati ali poslušati. Sodelovala pa je pri predstavi Deborah Pearson, Zgodovina, zgodovina, zgodovina, v kateri skozi različne narativne plasti sledimo prepletu družinske in zgodovinske zgodbe. Tudi v predstavi Moral boš v vojno, ki se začne danes Pablo Fidalgo Lareo prav tako prepleta zgodovinske dogodke z individualnimi usodami.

V Ljubljani bo na rezidenci, saj bo imel jeseni premiero predstave Čas ne črta (Time No Line), John Kelly, ki bo potem na festivalu predstavil predpremiero predstave. Kelly je legenda njujorške scene in predstava sledi njegovim 40-letnim zapiskom o svoji umetniški poti in o preživetju na sceni, ki jo je opustošil AIDS.

David Weber-Krebs v predstavi Danes ugasnimo luči! Izvede eksperiment z občinstvom, za kar sta ga navdihnili dve zgodbi o povezanosti ekologije, luči in človeških dejanj, ki so transformativna.

Pred nekaj leti smo festival otvorili s predelavo Čehovih Treh sester Christiane Jatahy, tokrat se Tri sestre vračajo v režiji Maruše Kink. Eden izmed zaključkov festivala pa bo koncert Z’bork, feminističnega pevskega zbora, ki slovenski zborovski tradiciji dodaja ostrino, angažiranost in pa predvsem: petje avtoric in feminističnih pesmi. Prave mlade levinje!

Prvič pa bomo z umetnostjo označili stavbo Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana tudi navzven. K sodelovanju smo povabili umetnico Toni Soprano – oblikovalko scenografije, s katero smo v elektrarni že mnogokrat sodelovali. Tokrat se bo lotila zidu, ki gleda na Kotnikovo in ga označila na svoj način.

Če si ob jubileju kaj želimo, je to seveda bolj ambiciozna festivalska kulturna politika, ki bi nam omogočila ambicioznejše (in dražje) projekte, sodelovanje z uveljavljenimi in uveljavljajočimi se umetniki tudi pri večjih predstavah. Zato bo letošnja okrogla miza festivala posvečena prav festivalom, da skupaj razmislimo, kako jih razviti naprej, kako krmariti med vse večjo festivalizacijo dogodkov, življenja in med tem, da festivali ostanejo otočki svobode, drugačnega, angažiranega in posebnega v vsakodnevni kulturni krajini.

Festival pa zaključujemo s chill out zabavo za prebivalce četrti Tabor, vse obiskovalce in prijatelje festivala Mladi levi. Družinski Kitch Trash Party bo zadnji dan festivala potekal od 15.00 naprej na parkirišču ob Stari elektrarni – vabimo na klepet, sproščeno glasbeno in gurmansko druženje ter na protestne delavnice za otroke in igre za odrasle!

Alma R. Selimović