Tri sestre

Čehov je povsod. Letos še prav posebej. Na odrih. Doma in na tujem. Od vedno pa ostaja prisoten v neizrekljivo malih vsakodnevnih rečeh. V ždenju in v »merlehjundičnem« hrepenenju. Opazujem, kako današnji čas zanima igra, katere temelj je čas. Kako ta igra naseljuje čas in kako čas naseljuje njo. Navkljub temu, da danes hitimo v času, ga – ironija pa taka – za nas ostaja vse manj. Niti toliko časa si ne vzamemo, da bi obsedeli na železniški postaji, pa čeprav samo zato, da bi gledali, kako življenje pelje mimo nas. Preprosto vz-trajamo v tem času in prostoru, čeprav si vedno želimo drugam. Dokler nas včasih preprosto ne spodijo stran.

Čeprav: »Sreče ni, ne tu ne tam«. 

Igra za današnji čas, ki od začetka do konca traja le prav kratek čas. S prav malo liki in še manj igralci. Igra, ki bo vztrajala. Dokler nas ne zmanjka. (N. L.)