Na otvoritveni razstavi Sanjamo skupaj, na kateri bodo predstavljeni zadnji filmi Katarine Jazbec skupaj s prostorskimi instalacijami, v katerih razkriva, kako so nastali. Z njimi odkriva sestrstvo kot ustvarjanje sorodstva, ki presega družinski in spolni pomen besede. Tudi v uprizoritvenem programu bo mogoče videti delo domače umetnice Varje Hrvatin, ki je pripravila festivalsko produkcijo Sukeban. Izhodišče za predstavo so bile ženske tolpe in ženska spletna gibanja, ki aktivno in angažirano problematizirajo reprezentacijo žensk in ženskega telesa v virtualnem okolju.
Na perspektivo rase in spolne identitete bo opozoril_a v Berlinu delujoč_a južnoafriški_a umetnik_ca Naledi Majola s solo plesno predstavo V gibanju, kritični pogled na sestrstvo pa bo prikazala predstava Anne Konjetzky Pesmi odsotnosti, ki v formi predstavitve glasbenega albuma izpostavlja rasne, razredne in nacionalne razlike nastopajočih. Na ogled bo med drugim tudi performans Ko se krvavitev ustavi islandske plesalke Lovise Osk Gunnarsdottir na temo izkušenj žensk v menopavzi in s tem povezanih tabujev.
Filmski del bo segal od starih feminističnih filmov, kot je Rojena v plamenih o ženskem uporu v Ameriki deset let po drugi ameriški revoluciji, do filma Tišine razuma o spolnem suženjstvu v Foči, ki je bilo priznano kot vojni zločin in zločin proti človečnosti.
Del festivala bodo tudi glasbeni nastopi ter predstavitve knjig in revij, med njimi dela srbske psihoanalitičarke Lidijie Vasiljević NEsavršeNE, ki z dekonstrukcijo mitov o ženskih boleznih ponuja drugačno videnje ženske in njenega psihološkega zdravja.
Festival, ki je nastal leta 1995 na pobudo Urada za žensko politiko v Sloveniji zaradi upada udeležbe žensk v politiki in splošne retradicionalizacije spolnih vlog, organizirajo v društvu za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk. Organizatorke so ob letošnji izdaji poudarile, da brez sestrskih odnosov, ki temeljijo na solidarnosti, razumevanju razlik in opori, tudi festival ne bi prišel do svoje 30. izvedbe.
Ob tem pa so opozorile, da sestrstva ne pojmujejo kot enotnosti in enakosti, ki teži k totalitarni vključitvi vseh žensk pod skupno kategorijo ženske, temveč kot notranje nasprotujoč si pojem, kjer so prisotni tudi konflikti, razlike in raznolikosti.