Matej Bogataj, 12. 5. 2017

Matej Bogataj bere sodobno slovensko dramo

Matej Bogataj, literarni in gledališki kritik, je štafeto branja sodobne slovenske dramatike sprejel iz rok Mojce Kreft. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskal bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločil, da obiskovalcem portala v branje priporoči tekst Vinka Möderndorferja Evropa.

Matej Bogataj / Foto: Osebni arhiv

Besedilo Vinka Möderndorferja Evropa pomenljivo uvede citat iz Cankarjevega Pohujšanja, ki govori o izgubljenem popotniku Petru in strahu srenje pred njim. Tudi sicer se spogleduje z najbolj mračno modernistično dramsko tradicijo, recimo s Strniševimi Ljudožerci ali ljudsko baladnostjo Makarovičeve iz Mrtvec pride po ljubico. Ugotovitev oziroma izhodiščna predpostavka je podobna, svet je bojišče vsakogar proti vsakomur, skupnost vežejo mračne in zločinske skrivnosti, žrtve skupnosti pa so izpostavljene in kolikor toliko čiste, vsekakor za stopnjo bolj tragične od ostalih, kolikor so tragični junaki vedno malo boljši od nas. Maks iz Evrope je cankarjanski lik, intelektualec, študiral je književnost, ki ga v času hude zime, ki predstavlja vse tisto, kar razumemo v zadnjem času kot krizo, zaradi neplačevanja stanarine mečejo ven in za vsak slučaj še malo prebutajo. Zateče se k bivši punci, kjer ga nalomi, skoraj iz užitka, njen novi fant, filozof, onadva se odpravljata v Avstralijo, vozit vlak in opravljat nižje plačana dela, Maks pa skladno z domačo tradicijo in folkloro domov, k materi, ki pa je vse kaj drugega kot cankarjansko dobrotljiva in požrtvovalna. Maksova mati je dobesedno požrtna, nažira se, ima angela, ki je strmoglavil in jo zdaj dobro žge, da škripa špampet vse dolge znojne noči. Predvsem pa je, kot vsa skupnost, ljudožerska.

Maks med čakanjem na avtobus domov sreča Klošarja, ki je prav beckettovska figura, prestal je vse, kar mlajšega še čaka. Med potjo domov namreč zadrema v jarku in takrat se mu prisanja, odvrti fantazmagorija, v kateri se vrne v domači kraj, tam pa ga hočejo najprej poročiti z njegovo bivšo, da bi bil bolj njihov, da bi bolj pripadal skupnosti in bi imela skupnost s tem večje pravice do njega, do duše in telesa. Potem si ga razdelijo, ga zaživa razparcelirajo: srenja, ki je pojedla že vse svoje otroke, ker so imeli kot intelektualci mehko in ne preveč mišičasto tkivo, nežvarovnato ravno zaradi nefizične narave njihovega dela, si zdaj zaživa razdeljuje Maksa. Ravno zaradi navezave na dramsko tradicijo in tega vloženega dela, ki ima drugačen, bolj sanjski status, je Evropa podnaslovljena kot »drama s sporočilom, huda blasfemična farsa, poetična burka, težka evropska mora in še marsikaj«; predvsem je morasta v tistem fantastičnem delu, ko se Maks znajde 'doma', tam pa čisto svetopisemsko nima rame, na katero bi položil trudno glavo, zato pa najde toliko več apetita bližnjikov in sovražnikov med domačimi.

Möderndorferjeva igra deklarativno govori o generaciji brez perspektive; prvič se je s to zadnjo krizo zgodilo, da bodo otroci živeli slabše kot njihovi starši. Da se je napredek ustavil, ker si medtem nekateri, recimo jim protestniško 1 %, delijo mastne dobičke. Prihaja do izseljevanja mladih, pa ne več fizikalcev in cenene delovne sile, izobraženi odhajajo za fizikalce. Ker prihaja do odtoka pameti, ostajajo doma zagovedni in domačijski.

Zaplankana skupnost se utrjuje in konstituira z izločevanjem pogubnih upornikov, ostaja podivjana in necivilizirana srenja, ki je pokurila ne samo klopi v cerkvi, pokurili so tudi Jezusa in na koncu oskubijo angela. Medtem so si našli nove mantre in nove vrednote, poglejmo samo, kako so nas obdali z žico in kolonami na meji, vse v imenu tiste varnosti, ki jo zdaj postavljajo celo najvišji predstavniki oblasti, akoravno pravniki, nad dokumente o varovanju človekovih pravic.

Möderndorferjeva igra je surova, neposredna, drastična, pretirava, da bi v tradiciji groteske, na katero se sklicuje, poudarila naš odnos do mladih in do njihove prihodnosti. Namiguje, da so naši apetiti in brezbrižnost potrošili prihodnost, pred tem smo razprodali preteklost. Domovina se kaže kot bleda mati, če lahko prikličemo frančičevsko retoriko, namenjeno nekemu drugemu sistemu in drugačnim časom, glede katerih nas tisti s kratkim spominom na vseh koncih in krajih opozarjajo, da jih ne smemo primerjati, ker je to nostalgično, retardirano, socialistično, ergo: totalitarno. Spisana je v jeziku, ki nadaljuje tradicijo poetične drame cankarjanskega in strniševskega tipa, in avtorju se pozna, da ima redko dramsko kilometrino, podprto z bogatim praktičnim delom v gledališču in s poznavanjem zakonitosti odra ter na njem izrečene besede.

Štafeto predajam Iri Ratej, dobri poznavalki gledališča in dramske literature, kar je dokazala tudi s svojimi režijami in umetniškim vodenjem, ne samo z dramaturgijami. Njej predajam štafeto tudi zato, ker sem na strani profesionalnosti, tudi kadar je ta podplačana ali volonterska: profesionalnost pri branju je po mojem prepričanju zadnja priložnost stroke, da se ne razpusti v svaštarjenju in anketiranju, pred čimer so popustili celo nekdaj resni mediji, ki se pri obravnavanju literature in gledališča vse bolj poslužujejo prijemov svoje rumenjaške tabloidne medijske žlahte.  

Povezava: Vinko Möderndorfer Evropa

Vinko Möderndorfer, Evropa

V rubriki »Izvolimo dramo« beremo sodobne slovenske drame in se nad njimi iskreno navdušujemo ter jih predvsem priporočamo v branje vsem obiskovalcem portala SiGledal. Ideja za to početje se je porodila Simoni Semenič na okrogli mizi Sodobna dramatika, ki je potekala v okviru festivala dramske pisave Vzkrik (24. 3.–26. 3 2017).  Ime rubrike je predlagala Grumova nagrajenka 2017, Simona Hamer, ki je tudi prva izvolila dramo in za naslednje branje nominirala bralca po svojem izboru in presoji, ta pa bo bralce slovenskih dram nominiral dalje. S to verižno igro ali z verižnim eksperimentom želimo predvsem promovirati branje sodobne slovenske drame, saj iskreno verjamemo, da si sodobna slovenska drama zasluži biti (vsaj) prebrana. 

Barbara Hieng Samobor, 28. 4. 2017
Barbara Hieng Samobor bere sodobno slovensko dramo
Mojca Kreft, 28. 4. 2017
Mojca Kreft bere sodobno slovensko dramo
Marko Bratuš, 12. 5. 2017
Marko Bratuš bere sodobno slovensko dramo
Simona Hamer, 14. 4. 2017
Simona Hamer bere sodobno slovensko dramo
Maja Šorli, 28. 4. 2017
Maja Šorli bere sodobno slovensko dramo
Mojca Jan Zoran, 21. 4. 2017
Mojca Jan Zoran bere sodobno slovensko dramo
Jernej Potočan, 5. 5. 2017
Jernej Potočan bere sodobno slovensko dramo
Tomaž Toporišič, 28. 4. 2017
Tomaž Toporišič bere sodobno slovensko dramo
Urška Brodar, 11. 8. 2017
Urška Brodar bere sodobno slovensko dramo
Mojca Redjko, 12. 5. 2017
Mojca Redjko bere sodobno slovensko dramo
Blaž Lukan, 12. 5. 2017
Blaž Lukan bere sodobno slovensko dramo
Jure Gantar, 12. 5. 2017
Jure Gantar bere sodobno slovensko dramo
Anja Novak, 12. 5. 2017
Anja Novak bere sodobno slovensko dramo
Zala Dobovšek, 26. 5. 2017
Zala Dobovšek bere sodobno slovensko dramo
Iza Strehar, 19. 5. 2017
Iza Strehar bere sodobno slovensko dramo
Petra Pogorevc, 19. 5. 2017
Petra Pogorevc bere sodobno slovensko dramo
Maruša Majer, 19. 5. 2017
Maruša Majer bere sodobno slovensko dramo
Ana Kovačič, 26. 5. 2017
Ana Kovačič bere sodobno slovensko dramo
Nina Šorak, 26. 5. 2017
Nina Šorak bere sodobno slovensko dramo
Nina Mitrović, 2. 6. 2017
Nina Mitrović bere sodobno slovensko dramo
Dubravko Mihanović, 26. 5. 2017
Dubravko Mihanović bere sodobno slovensko dramo
Jasna Pintarič, 9. 6. 2017
Jasna Pintarič bere sodobno slovensko dramo
Tomi Janežič, 9. 6. 2017
Tomi Janežič bere sodobno slovensko dramo
Anđela Vidović, 9. 6. 2017
Anđela Vidović bere sodobno slovensko dramo
Lea Kukovičič, 9. 6. 2017
Lea Kukovičič bere sodobno slovensko dramo
Nejc Gazvoda, 23. 6. 2017
Nejc Gazvoda bere sodobno slovensko dramo
Anja Novak, 16. 6. 2017
Anja Novak bere sodobno slovensko dramo
Jaša Koceli, 16. 6. 2017
Jaša Koceli bere sodobno slovensko dramo
Maša Pelko, 16. 6. 2017
Maša Pelko bere sodobno slovensko dramo
Primož Ekart, 16. 6. 2017
Primož Ekart bere sodobno slovensko dramo
Darja Reichman, 23. 6. 2017
Darja Reichman bere sodobno slovensko dramo
Eva Kraševec, 23. 6. 2017
Eva Kraševec bere sodobno slovensko dramo
Nebojša Pop Tasić, 30. 6. 2017
Nebojša Pop Tasić bere sodobno slovensko dramo
Lejla Švabič, 30. 6. 2017
Lejla Švabič bere sodobno slovensko dramo
Marinka Poštrak, 30. 6. 2017
Marinka Poštrak bere sodobno slovensko dramo
Igor Tretinjak, 30. 6. 2017
Igor Tretinjak bere sodobno slovensko dramo
Tereza Gregorič, 7. 7. 2017
Tereza Gregorič bere sodobno slovensko dramo
Tjaša Črnigoj, 7. 7. 2017
Tjaša Črnigoj bere sodobno slovensko dramo
Pia Brezavšček, 18. 8. 2017
Pia Brezavšček bere sodobno slovensko dramo
Eva Nina Lampič, 7. 7. 2017
Eva Nina Lampič bere sodobno slovensko dramo
Urša Adamič, 11. 8. 2017
Urša Adamič bere sodobno slovensko dramo
Tin Grabnar, 11. 8. 2017
Tin Grabnar bere sodobno slovensko dramo
Alja Lobnik, 11. 8. 2017
Alja Lobnik bere sodobno slovensko dramo
Diana Koloini, 11. 8. 2017
Diana Koloini bere sodobno slovensko dramo
Nejc Rožman Ivančič, 18. 8. 2017
Nejc Rožman Ivančič bere sodobno slovensko dramo
Igor Samobor, 18. 8. 2017
Igor Samobor bere sodobno slovensko dramo
Matej Bogataj, 23. 2. 2017
Kdo tíči na koncu verza?
Matej Bogataj, 4. 10. 2019
Migracijska mrzlica