Žalujoča družina

Komedije Branislava Nušića so bile pred leti stalnica tudi na slovenskih odrih, vendar je od zadnje uprizoritve minilo že kar nekaj časa. Njegove politične komedije (Gospa ministrica, Sumljiva oseba, Narodni poslanec) so danes prav tako aktualne kot pred več kot sto leti, ko so nastale, in prav zato se je Nušić kot najbolj znan srbski komediograf zapisal med nesporne klasike. Pri iskanju aktualne in hkrati večne ter bridke komedije so se v Prešernovem gledališču Kranj skupaj s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje odločili, da v režiji enega najbolj prodornih režiserjev mlade generacije Igorja Vuka Torbice uprizorijo Nušićeve Žalujoče ostale, ki na naših odrih niso bili velikokrat na sporedu; za razliko od drugih tudi ne gre za neposredno politično obarvano besedilo, a je na neki specifičen način izrazito »slovensko« oziroma slovenceljsko. Mojster karakterne komedije Nušić je namreč svojo kritično ost usmeril v pokvarjeno, sprenevedavo in povampirjeno družbo oziroma družino, ki se po stričevem pogrebu zbere na njegovem domu in v kateri je vsak od tako imenovanih »sorodnikov« prepričan o tem, da je prav on neizpodbitno upravičen do dediščine, kar je v Sloveniji konec koncev postalo že nekakšen nacionalni »šport« oziroma arhetip, skozi katerega se zrcalijo moralna sprevrženost, pohlep, dvoličnost in lakomnost. Duhovite, strupene in večno aktualne Nušićeve igre o razkrinkavanju hipokrizije, laži in pohlepa zato ne razumemo zgolj kot lahkotne, sproščujoče in neobvezne komedije, ampak predvsem kot priložnost za radikalno kritiko in detekcijo družbene moralno-etične sprevrženosti, obenem pa tudi kot koncizen in neusmiljen prikaz vsakdanje človeške banalnosti in pritlehnosti. Nušić je v Žalujočih ostalih izjemno natančno prikazal in predvsem razkrinkal naravo sprevrženih in lažnih odnosov v družini, ko maske sprenevedave malomeščanske srenje zaradi pohlepa začnejo padati in pred nami zazevata zgolj primitivizem in zvitost malega človeka in lokalnih oblastnikov. Ustvarjalci bi radi z komedijo v novem prevodu Aleksandre Rekar izrisali v komedijsko formo »odet« kritičen prikaz slovenske družbe in družine.