Leta 1963 se v Vipavski dolini vaščani pripravljajo na dva dogodka ob isti uri – mašo za veliki šmaren z gospodom škofom in proslavo za dan graničarjev JNA s tovarišem sekretarjem centralnega komiteja. Odločitve, ki jih morajo sprejeti, so težke. Bodo zveste ovčice ali poslušni tovariši?
Besedilo Simone Semenič je izjemna komedija, prava besedilna bravura, ki se po eni strani igra z žanrom komedije, tako da preizprašuje meje komičnega, po drugi pa z meščansko predpostavko gledališča, ki je provokacijo pripravljeno sprejeti, a le do določene mere. Že v »napotkih za uprizoritev« se neizprosno zahteva brezkompromisnost: »če imajo igralke in igralci kakršenkoli predsodek ali težave z goloto in seksualnostjo na odru, naj ne sodelujejo pri uprizarjanju tega besedila«. Liki po avtoričinih besedah tudi nikakor ne smejo biti kot iz reklam, temveč izpostavljeni z vsemi svojimi fizičnimi pomanjkljivostmi. S tem avtorica dregne tudi v lepotne ideale sodobne potrošniške družbe.
jerebika, štrudelj, ples pa še kaj je igra o nekem zgodovinskem času in o manifestacijah temeljne slovenske ideološke razklanosti na klerikalni in liberalni pol. A bolj se zadeva razpleta, bolj postaja portret sodobne slovenske družbe, v kateri ideološko prepričanje zlahka zamenja pragmatična korist.
