Svetovno uspešna glasbena komedija Glorious! (2005), ki je nastala po sodobnem besedilu britanskega dramatika Petra Quilterja, temelji na resnični zgodbi najslabše sopranistke vseh časov Florence Foster Jenkins (1868–1944). Florence je vse življenje sanjala o tem, da bi postala operna pevka, čeprav ni imela ne talenta ne pevske izobrazbe. Njena življenjska želja se je izpolnila po smrti očeta, ki ji je z dediščino omogočil snemanja in izdajo enkratnih in neponovljivih "interpretacij" nekaterih najbolj znanih sopranskih arij, med drugim arijo Kraljice noči iz Mozartove Čarobne piščali in arijo Adele iz Straussove operete Netopir. Omenjeni posnetki iz štiridesetih let 20. stoletja sodijo v edinstven arhivski zaklad in že skoraj stoletje izvabljajo huronski smeh iz še tako zateglih trebušnih prepon. Jenkinsova je bila namreč brez občutka za ritem in intonacijo, a je to ni ustavilo na poti do "uspešne" sopranistične kariere – bila je edina "glasbenica" oziroma izvajalka brez posluha in pevske tehnike, ki ji je uspelo razprodati slovito newyorško koncertno dvorano Carnegie Hall. Po poročanju ameriškega tiska so se na njenih nastopih drenjale trume pevkinih občudovalcev in radovednežev, Florence pa je postala svetovni glasbeni fenomen. Prepričana v svoj talent je samozavestno obračunavala s kritikami: "Ljudje lahko govorijo, da ne znam peti, nihče pa ne more reči, da nisem pela."
Odštekana glasbena komedija, ki proizvaja "salve smeha in na tone sproščenega vzdušja", je nastala z združenimi močmi ansamblov mariborske Drame in Opere.
