Uspešnico, ki je nastala po sodobnem besedilu britanskega dramatika Petra Quilterja (2005) in temelji na resnični zgodbi najverjetneje najslabše sopranistke vseh časov, si je od premiere 11. novembra 2016 ogledalo več kot 18.750 gledalcev, od tega 29-krat na gostovanjih, Nataša Matjašec Rošker pa je na 26. festivalu Dnevi komedije v Celju marca 2017 prejela naziv žlahtne komedijantke.

''Odštekana'' glasbena komedija je nastala v koprodukciji mariborske Drame in Opere. Scenograf je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, za odrski gib je poskrbela Tanja Baronik, dramaturg je Benjamin Virc, lektor Janez Bostič, asistent režije Tim Ribič, korepetitorja Olga Pečeny in Simon Krečič, za improvizacijo na klavirju je poskrbel Robert Mraček, inšpicient je Iztok Smeh in šepetalka Nada Strnad.

Florence Foster Jenkins (1868–1944) je vse življenje sanjala o tem, da bi postala operna pevka, čeprav ni imela ne talenta niti pevske izobrazbe. Njena življenjska želja se je izpolnila po smrti očeta, ki ji je z dediščino omogočil snemanja in izdajo enkratnih ter neponovljivih "interpretacij" nekaterih najbolj znanih sopranskih arij, med drugim arijo Kraljice noči iz Mozartove Čarobne piščali in arijo Adele iz Straussove operete Netopir. Omenjeni posnetki že več desetletij izvabljajo huronski smeh iz še tako zateglih trebušnih prepon. Jenkinsova je bila namreč brez občutka za ritem in intonacijo, a je to ni ustavilo na poti do "uspešne" solistične kariere – bila je edina "pevka" brez posluha in tehnike, ki ji je uspelo do zadnjega sedeža razprodati slovito newyorško koncertno dvorano Carnegie Hall. Florence je po stoječih ovacijah navdušene publike naposled postala svetovni glasbeni fenomen, s kritiki pa je, docela prepričana v svoj talent, samozavestno obračunala takole: "Ljudje lahko govorijo, da ne znam peti, nihče pa ne more reči, da nisem pela."