Staromodna komedija, ki jo je leta 1975 spisal dramatik in vodja Moskovskega dramskega studia Aleksej Nikolajevič Arbuzov (1908-1986), pripoveduje o poletni romanci med letoviškim zdravnikom Rodionom Nikolajevičem in cirkuško artistko Lidijo Vasiljevno v poznih zrelih letih. Njuna srečanja vodijo skozi prisrčne nesporazume, burne prepire in soočenja z "nepremostljivimi" razlikami, a hkrati zid, s katerim sta pred svetom zavarovala svojo ranljivost, po malem popušča.
"Da se takšna dva človeka zaljubita, je mali čudež. A ljubezen je vedno mali čudež, hkrati pa nekaj povsem naravnega in običajnega," je na današnji novinarski konferenci pred premiero povedala umetniška direktorica mariborske Drame Diana Koloini.
Osnovna lika - zadržan, vase povlečen, resnoben moški in sproščena naivna, zapeljiva, odprta, nasmejana ženska - sta v evropski komediografiji po besedah dramaturga Vilija Ravnjaka sicer že stoletja znana značajska tipa. "Trk takšnih osebnosti je odrsko vedno zanimiv, saj prinaša obilo možnosti za razvoj vsakovrstnih komedijskih situacij," je pojasnil.
V mariborski različici so želeli izpostaviti postopnost zbliževanja teh dveh oseb. "Danes gre vse hitreje kot nekoč. Danes mora biti erotična želja takoj uresničena, za odlašanje ni časa. Staromodna komedija pa prikazuje povsem drugačen vzorec intimnega zbliževanja. Bistveno je samo trajanje zbliževanja. Partnerja imata dovolj časa, da se medsebojno spoznavata in na ta način postopno zgradita most ljubezni in zaupanja," je navedel.
Poudarek je po besedah mlade režiserke Ajde Valcl na čustvih. "V predstavi sem želela v bližnji kader postaviti samo protagonista. Zanima me njuna zgodba, zato raziskujem dinamiko njunega odnosa in atmosfero, ki ob tem nastaja," je dejala. Takšne zgodbe so po njenih besedah lahko zelo hitro sentimentalne, česar pa ni želela. Zato se je odločila za rahel odmik od realizma, kakršen je prisoten v dramski predlogi.
Lika bosta na mariborskem odru zaživela v interpretaciji dveh mariborskih igralcev zrele generacije Milade Kalezić in Bojana Maroševiča. "Tekst je preprost, brez velike filozofije, vse je jasno in preprosto. Tudi režijski koncept temelji na preprostosti. To pa je za igralca najtežje - biti odličen v tej preprostosti," je o svoji vlogi povedal Maroševič.
Podobnega mnenja je Milada Kalezić, ki po tej predstavi odhaja v pokoj. "Svet je danes nagnjen k spektakularnosti, veličini. A ko natančneje pogledaš, vidiš, da je vse skupaj en velik nič," je dejala.
O svojem slovesu iz aktivne poklicne kariere je redkobesedna. "Sama sem si želela oditi po prstih, brez pompa, ker je to kot da odhajaš z zabave, ko vsi ostali divje plešejo in šele kasneje opazijo, da te ni," je dejala. Po njenih besedah vsak človek v določenem trenutku začuti, da je čas za slovo, ki pa prinaša tudi prednosti, saj se bo lahko posvečala stvarem, za katere doslej ni imela časa. "Jaz sem v bistvu že vse zdavnaj odigrala," je dodala Milada Kalezić, ki je leta 2011 za svoje delo prejela tudi najvišje igralsko priznanje - Borštnikov prstan.
Staromodna komedija je bila v Sloveniji uprizorjena že v ljubljanski Drami leta 1977 v režiji Mirana Herzoga, igrala pa sta Štefka Drolc in Rudi Kosmač.