Staromodna komedija

Staromodna komedija, ki jo je leta 1975 spisal dramatik in vodja Moskovskega dramskega studia Aleksej Nikolajevič Arbuzov (1908–1986), je očarljiva zgodba o ljubezni v zrelih letih. Odštekana in simpatično svojeglava gospa Lidija Vasiljevna je poklicana h glavnemu zdravniku sanatorija, ker kali red in mir, odkar je prišla. Njeno šestdnevno bivanje je sprožilo val pritožb in doktor Rodion Nikolajevič v vsej svoji karieri še ni imel tako "nenavadne bolnice". Lidija namreč že pred sončnim vzhodom svoje sosede zbuja z glasnim recitiranjem in s petjem, ponoči jim ne da spati, ker skozi okno pleza na vrt, da bi se, kot sama pravi, naužila mesečine, da bi tavala do morja in bila sama z naravo. Zdravnika Rodiona Nikolajeviča "zmešano bitje" s spremenljivim značajem nervira, razburja, a hkrati se mu, na nek prismuknjen in medicinsko nepojasnjen način, zdi z vsakim novim srečanjem bolj zanimiva in privlačna. Srečanja dveh "osamelcev" vodijo skozi prisrčne nesporazume, burne prepire in soočenja z "nepremostljivimi" razlikami, a hkrati zid, s katerim sta pred svetom zavarovala svojo ranljivost, po malem popušča. V triintridesetih dneh se je poletna vročica naselila tudi pod njuno trdo kožo in napoved pravi, da se obeta zanimiva in topla jesen. "Živeti dolgo je coprnija. Živeti zanimivo – to je naloga."