"Predstavo, ki je dregnila v bolečo točko stare celine in vsepovsod sprožila burne odzive, bomo odigrali v državi, kjer je več kot 25 let divjala državljanska vojna, ki je zahtevala na desettisoče žrtev. Po nasprotujočih si odzivih na gostovanjih na Poljskem, Hrvaškem in v Bosni ter po odpovedi predstave v Zürichu bo zanimivo videti, kako jo bo sprejelo latinskoameriško občinstvo," so pred gostovanjem zapisali v mladinskem gledališču. Po njihovih trditvah je zanjo čutiti veliko zanimanje kolumbijskih medijev.

Po besedah ustvarjalcev predstava opazuje Evropo, ki jo je presenetila begunska kriza, Evropo, ki brez pomislekov pozablja na svojo kolonialno preteklost, medtem ko zapira meje tisočim, ki bežijo prav pred posledicami evropske in ameriške politike. Pri tem postavlja nekaj zelo neprijetnih vprašanj: "Ali se zavedamo, da je naše blagostanje odvisno od tisočev mrtvih na Bližnjem vzhodu? Ali žrtve terorističnih napadov v Parizu in Bruslju objokujemo enako kot žrtve tistih v Bagdadu in Kabulu? V katerem trenutku smo začeli verjeti, da smo gospodarji resnice in da je naš Bog mogočnejši od drugih?"

Uprizoritev je navdahnil roman Estetika odpora Petra Weissa. Tako v romanu kot v Frljićevi predstavi sta v središču problema proletariata in kolonializma, ki ju po režiserjevih besedah tako imenovana evropska civilizacija ni sposobna rešiti.

Predstava je nastala po naročilu berlinskega Hebbel am Ufer v koprodukciji več gledališč. Premierno so jo uprizorili maja 2016 na Dunajskih slavnostnih tednih, v vsakem okolju, v katerem je odtlej gostovala, pa je učinkovala drugače. Na Poljskem, denimo, je tamkajšnja desničarska stranka PiS proti njej vložila ovadbo zaradi "žaljenja verskih čustev in poljskih nacionalnih simbolov", na Hrvaškem je bila deležna protestov desnice in katoliške cerkve. V Sloveniji je bila sprejeta mirno.

V njej nastopajo Barbara Babačić, Daša Doberšek, Uroš Kaurin, Dean Krivačić, Jerko Marčić, Nika Mišković, Draga Potočnjak, Matej Recer in Blaž Šef.