Drama Ivanov sodi v zgodnje ustvarjalno obdobje Čehova. Na prigovarjanje lastnika moskovskega Ruskega dramatičnega gledališča jo je v zgolj desetih dneh napisal leta 1887, a ker z njo ni bil zadovoljen ter je zmedla tako občinstvo in kritike, je besedilo ves čas spreminjal. Ohranjenih naj bi bilo kar sedem različic drame, uveljavila pa se je tista za sanktpeterburško uprizoritev leta 1889.

Čehov, v marsičem predhodnik in začetnik sodobne dramatike, je v Ivanovu vsa pravila postavil na glavo. Komični, včasih celo groteskni elementi in liki se prepletajo z žalostnimi usodami, zavoženimi življenji in tragičnimi prvinami. Kritike in občinstvo, navajeno jasne karakterizacije likov in nedvoumnih žanrskih pravil, je drama zato precej zmedla. Težko so razumeli, kot je na nedavni novinarski konferenci povedala dramaturginja Darja Dominkuš, da je Čehov slikal lik, ki ni ne dober, ne slab, v gledališču pa sta tedaj prevladovala lahkotnejši vodvil in melodrama.

Glavni junak drame je Ivanov, stalni član urada za kmetijsko dejavnost, poln samopomilovanja, ki se muči s pomenom lastnega obstoja in številnimi življenjskimi težavami. Poročen je z žensko, ki je ne ljubi več in ki je zelo bolna. Poleg depresije ga pestijo tudi težave z denarjem, njegovi uslužbenci mu parajo živce ter uničujejo imetje in ugled. Življenje mu dodatno zaplete ljubezenska zveza s hčerjo bogatih posestnikov.

Čehov je na svojega osrednjega junaka in njegovo okolje gledal kot umetnik in kot zdravnik, posebej so ga zanimala etična vprašanja in psihiatrija. "Diagnozo", ki jo postavi Ivanovu, so izgorelost, malodušnost, naveličanost, zdolgočasenost nekoč sijajnega izobraženca, podjetnega in karizmatičnega idealista. Kot je v gledališkem listu zapisala dramaturginja, je Ivanov "prototip intelektualca, idealista, ki se ne prilagodi okolju in zato propade. /.../ danes je prav to tisto, zaradi česar nam je blizu in ga lahko razumemo".

V uprizoritvi igrajo Uroš Fürst, Polona Juh, Gregor Baković, Igor Samobor, Iva Babić, Mia Skrbinac, Timon Šturbej, Jurij Zrnec, Maruša Majer, Saša Pavček, Rok Vihar, Matija Rozman, Valter Dragan, Zvone Hribar in Vanja Plut. Scenografijo podpisuje Meta Hočevar, kostumografijo Barbara Podlogar, glasbo Marjan Nečak. Uprizoritev je nastala po novem prevodu Tatjane Stanič.