Möderndorfer je slišal, da je z govorom užalil nekatere člane vlade, kar po njegovo kaže na politično nezrelost: "Izvoljeni voditelji naroda nimajo kaj biti užaljeni, njihova dolžnost je, da prisluhnejo," in dodal: "Užaljeni smo lahko samo državljani zaradi njihovega slabega vladanja."
Spomnil je, da so umetnosti in kulturi v minulih letih neupravičeno odvzeli več kot 50 milijonov evrov, "ker se je politika pač odločila, da je v državi preveč kulture in umetnosti". V resnici se je, tako sogovornik, "odločila, da bo zradirala opozicijo, kajti umetnost je opozicija. Gre za načrten in počasen, neopazen pomor ustvarjalnega življenja v tej državi".
Navedel je nekaj konkretnih rešitev, kako bi država bolje pomagala kulturi: "Z davčnimi olajšavami, s katerimi bi podprla trg umetnin. Lahko bi se odpovedala davku na slovensko knjigo. (...) Država bi lahko pomagala s subvencijami umetniških projektov, lahko bi vzdrževala kulturne ustanove v celoti, s čimer bi omogočila tudi nizke cene vstopnic, brezplačne obiske muzejev idr."
Prav tako bi po Möderndorferjevih besedah lahko država samozaposlenim umetnikom plačevala višje socialne prispevke in ne zgolj minimalnih, lahko bi uzakonila zunajproračunske vire financiranja ali z davčnimi olajšavami stimulirala vlaganje bogatih posameznikov v umetnost. Zavzema se tudi, da bi imeli kulturniki, ne glede na to, ali imajo redno službo ali ne, enake pravice.
Spominjal se je, da mu je minister Tone Peršak med nekim pogovorom rekel, da Slovenija daje za kulturo 1,6 odstotka državnega proračuna in da toliko priporoča tudi Evropa. Odgovoril mu je: "Zakaj Slovenija ne bi dala za kulturo treh odstotkov? Zakaj je treba upoštevati evropska priporočila?"
Ob tem je opomnil, da je Slovenija drugačna dežela, manjša, ima manjši trg za umetnost, drugačne navade, drugačno zgodovino. "Slovenci smo bolj zavezani umetnosti kot ljudje v drugih deželah. Nismo imeli svojih kraljev in generalov, imeli smo svoje umetnike. Zato slovenska umetnost potrebuje podporo, ker kaj drugega razen umetnosti nimamo in nikoli ne bomo imeli," je poudaril.
Podal je tudi misel o tem, da kapitalizem ne mara umetnosti: "Kapitalizem sovraži kakovost. Kapitalizem ima raje zabavo. Ljudem, ki jih do konca izčrpa, ponudi preprosto in plehko zabavo, nikakor ne umetnosti, ki bi jim odprla vrata vedenja in resnice, ki bi jim odprla oči. In tudi vsi naši politiki prisegajo na kapitalizem, zato je logično, da jim je umetnost tuja."